Knjizevni interesi otrok in didakticna gradiva pri pouku v drugem razredu osnovne sole

0  Projekt za prenovo slovenscine je na zakljucku solskega leta 1995/96 ze organiziral prvi izobrazevalni in evalvacijski seminar, namenjen uciteljem bodocega novega prvega triletja. Seminar ni bil le predstavitev obseznega gradiva, ki je nastalo v okviru Projekta za prenovo pouka slovenscine, pac pa je bil odlicna priloznost, da sodelavci podprojekta za pouk knjizevnosti v osnovni soli dobijo nekaj konkretnih podatkov o knjizevnih interesih otrok ter o gradivih in knjizevnodidakticnih nacelih, ki so povezana s poukom knjizevnosti v drugem razredu sedanje osnovne sole (bodocem sklepnem razredu prve triade). Uciteljice ter ucenke in ucenci so se na vprasalnik dobro odzvali: sodelavci projekta so dobili 19 vprasalnikov z odgovori uciteljic in 238 vprasalnikov z odgovori ucenk/ucencev. Rezultati, ki jih prikazuje ta prispevek, bodo pomemben pripomocek pri oblikovanju vsebinsko-ciljnega dela predmetnega kurikula/ucnika Slovenscina, podrocje Umetnostna raba jezika, za prvo triletje nove osnovne sole.

Clanek sledi vprasalniku po vrstnem redu vprasanj in ob njih prikazuje rezultate v razpredelnicah, ki v treh stolpcih prikazujejo naslednje podatke:

• (1.) koliko je vseh odgovorov na vprasanje,

• (2.) kolikokrat je bil obkrozen dolocen odgovor (alineja) ter

• (3.) izracun deleza odgovora glede na stevilo vseh odgovorov (v %).

V prvem delu so tako analizirani vprasalniki za ugotavljanje knjizevnih interesov otrok, drugi del je analiza vprasalnika za uciteljico, tretji del pa tvorijo sklepi in smernice za oblikovanje ucnika (kurikula).

1. del: Vprasalnik za ugotavljanje knjizevnih interesov otrok

0  Uciteljicam je bilo poslano naslednje pojasnilo oblikovanosti vprasalnika: Oblika vprasalnika za otroke je vodeni intervju. Pri tem ucitelj/uciteljica bere vprasanja in odgovore (kjer so), ucenci pa odgovore le obkrozujejo (oz. nekatere zapisujejo). Otrokom je potrebno dati dovolj casa, da si izberejo odgovor(e). Delajo naj karseda samostojno.

Prosim, da otrokom, se preden zacnejo resevati vprasalnik, preberete navodilo, nato pa vsa vprasanja. Na naslednje vprasanje preidite sele, ko so vsi otroci izbrali oz. zapisali odgovor(e).

Ker na to navodilo ni bilo pripomb, se da sklepati, da so ga uciteljice upostevale.

Izpolnjeni vprasalnik je vrnilo 238 otrok, od tega 114 deklic in 124 deckov. Tako locevanje je potrebno zato, da se ugotovi morebitna razlicnost literarnih interesov, ki je pomembna pri vsebinski sestavi ucnika; tako npr. ucnik za norvescino v razdelku 'knjizevnost' posebej o identifikaciji po spolu: »Ucitelj naj bere glasno in naj pri tem izbira knjizevnost, ki bo zanimala tako deklice kot decke in s katero se bodo lahko oboji identificirali.« (Norwegian, 1987: 142.)

Analiza rezultatov vprasalnika uposteva razliko med odlocevalnimi (odgovori so ze dani, ucenec/ucenka izbira med enim odgovorom ali vec odgovori) ter dopolnjevalnimi vprasanji (pri teh ni smiselno navesti vseh odgovorov, pac pa le najbolj povedne). Pri dopolnjevalnih vprasanjih, ki so praviloma prinesla veliko razlicnih odgovorov, je v analizi prikazani rezultat posledica:

• pogostnosti kakega odgovora ter

• ocene ustreznosti in zamimivosti odogovora.

	1			2			3
	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj
da	113	117	230	102	89	191	90 %	76 %	83 %
ne	113	117	230	11	28	39	10 %	24 %	17 %

Opazno je, da je nekoliko vec deckov (ena cetrtina) odgovorilo, da doma ne poslusajo pravljic, medtem ko doma ne poslusa pravljic le 10 % deklic. Koncni odstotek (83 %) otrok, ki doma poslusa pravljice, je razmeroma ugoden.

2.  Kdo ti pripoveduje ali bere pravljice? (Obkrozis lahko vec odgovorov.)

	1			2			3
	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj
a)  starsi (oce, mama)	373	371	744	58	70	128	16 %	19 %	17 %
b)  babica, dedek	373	371	744	38	37	75	10 %	10 %	10 %
c)  knjiznicarka pri urah pravljic v knjiznici	373	371	744	50	49	99	13 %	13 %	13 %
d)  poslusam kasete/plosce	373	371	744	71	72	143	19 %	19 %	19 %
e)  gledam videokasete s pravljicami	373	371	744	58	50	108	16 %	14 %	15 %
f)  drugo: berem sam(a)	373	371	744	35	31	66	9 %	9 %	9 %
g)  drugo: uciteljica (v soli)	373	371	744	43	46	89	12 %	12 %	12 %

Otroci se s pravljico najveckrat srecajo preko slusnega prenosnika (poslusanje kasete --- 19 %), zelo pogosto pa je branje/polusanje pravljic v druzinskem krogu (starsi --- 17 %, stari starsi --- 10 %, drugi sorodniki --- 5 %). Zanimivo je, da po rezultatih ankete starsi vec berejo deckom kot deklicam. Vpliv na bralno kulturo imajo ocitno tudi videokasete (15 %) in ure pravljic v knjiznici (12 %), majhen pa se zdi delez, ki so ga otroci pripisali samobranju (9 %) in glasnemu branju uciteljice (12 %). Tak rezultat je morebiti posledica postavitve obeh katergorij v razdelek f) drugo.

3.  Ali ti kdaj preberejo tudi kako pesmico?

	1			2			3
	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj
a)  velikokrat	113	125	238	9	15	24	8 %	12 %	10 %
b)  vcasih	113	125	238	56	69	125	50 %	55 %	53 %
c)  bolj redko	113	125	238	30	28	58	26 %	23 %	24 %
c)  nikoli	113	125	238	18	13	31	16 %	10 %	13 %

Najpogostejsa odgovora sta vcasih (vec kot polovica) in bolj redko. »Pozitivni odgovori« a) in b) skupaj presegajo 60 %, kar pomeni, da je branje poezije v druzinskem krogu prisotno. Po rezultatih bi lahko sklepali, da starsi pesmi vec berejo deckom kot deklicam. Kljub temu povprecni rezultat 10 % za odgovor a) ni dovolj visok, kar kaze na nujnost vzpodbujanja druzinskega branja poezije.

4.  Ali imas raje pravljice ali pesmice?

	1			2			3
	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj
a)  pravljice	113	122	235	23	22	45	20 %	18 %	19 %
b)  pesmice	113	122	235	11	15	26	10 %	12 %	11 %
c)  enako imam rad oboje	113	122	235	79	85	164	70 %	70 %	70 %

To vprasanje je usmerjeno v dolocitev zanrskih interesov otrok. Rezultati kazejo, da ima velika vecina vprasanih rada tako prozo kot poezijo (70 %), bistveno manj otrok ima raje pravljice (19 %) in se manj pesmi (11 %). Dobljeni rezultati se skladajo z rezultati starejse raziskave zanrskih interesov (prim. Rosandic', 1993: 122).

5.  V berilu Hisa, hiska, hiskica so pravljice in pesmice in igrice. Katero besedilo ti je bilo najbolj vsec?

Odgovori na to vprasanje so pomebni za preverjanje ustreznosti kanonskih besedil, tj. »otroske klasike«, in sicer glede na naslovnika teh besedil. Seznam najbolj priljubljenih besedil je v neposredni zvezi z vsebinskim delom ucnika (ucnega nacrta).

Deklice so se med pesemskimi besedili najveckrat odlocile za pesmi S. Makarovic Cuk na palici (7) in Jaz sem jez (6) ter za Hudo mravljico B. Rudolfa (5). Manjkrat so kot najljubse omenjale Zupancicevo Pismo (2), Grafenauerjevo pesem Trd oreh (2) in Stritarjevo Zabja svatba (3). Seznam proznih besedil je bil obseznejsi, vedar je dalec najvec glasov dobila pravljica F. S. Finzgarja Slamica, bobek in kamencek (14), sledijo pa ji odlomek Pika Nogavicka, Tomaz in Anica (7), gorenjska narodna Ribja kraljica (5) in nesmiselnica T. Ogriza Roki pripoveduje, kako je obiral sadje (5), narodna Kukavica (5), Kovacicevo besedilo Tejko zida hiso (4), Prekratka cesta (4) J. Svajncerja, besedila B. Golob Povodni moz (4) in M. Stefanovic' Mis, ki se je domislila (4) ter S. Makarovic Komar Zz (4), ostala besedila pa so dobila manj glasov (Prvi solski dan, Gumbek, Hisa, Marsovcki hocejo na zemljo, Ko sem bil majhen, Ko sem se kisal, Miska mu ni odgriznila noska, Prvi izlet, Sonce me je poljubilo). Med dramskimi besedili sta najbolj priljubljena prizorcka Kako se je mucek naucil mijavkati (4) in Ocistimo potocek (4). Ti rezultati dopuscajo sklep, da so knjizevni interesi deklic v tem obdobju se povezani s pravljicno tematiko (Slamica, bobek in kamencek, Ribja kraljica, Kukavica), da pa se pojavlja tudi ze interes po knjizevnosti z vrstnisko literarno osebo (Prekratka cesta, Pika Nogavicka, Tomaz in Anica --- domisljijsko in vrstnisko besedilo).

Decki so se med pesmimi najpogosteje odlocili za Hudo mravljico B. Rudolfa (11), pesmi S. Makarovic Cuk na palici (6) in Jaz sem jez (3) ter Zabecedo (3) M. Rainer. Med proznimi besedili je deckom najbolj vsec Finzgarjeva pravljica Slamica, bobek in kamencek (9), sledijo pa ji pravljicni besedili Kukavica (8) in Povodni moz (7) B. Golob, Prekratka cesta (6) in Komar Zz (6) ter Ocistimo potocek, Tejko zida hiso in Veter jo je obiskal, ki so dobili po pet glasov. Dramska besedila so decki navajali manjkrat kot deklice --- po dva glasova so dobila besedila Kdo ze spet po glavi skace, Najlepsa beseda in Ocistimo potocek. Tudi decki so po bralnih interesih torej se v pravljicni fazi; zanimivo je, da se niso odlocali za odlomek iz Pike Nogavicke.

Na podlagi pogostnosti odgovorov se da sklepati, da so kanonske pesmi v tretji triadi besedila S. Makarovic, B. Rudolfa, N. Grafenauerja in O. Zupancica. Med proznimi besedili je otroska klasika Finzgarjeva pravljica, pa tudi druga besedila kazejo na to, da je pravljica v tej dobi prevladujoca vrsta proze, ob kateri pa se ze pojavljajo tudi prva besedila z otrokom kot glavno literarno osebo. Zdi se, da rezultati potrjujejo bralnorazvojno teorijo, po kateri je otrok v tej starosti »ze presegel preprosto klasicno pravljico« (Kordigel, 1990:12).

Pravljice
Zdaj misli samo na pravljice, o pesmicah bos pisal malo pozneje.

6.  Katere pravljice poznas? (Tu lahko napisete enega ali vec odgovorov.)

Deklice so najpogosteje omenjale klasicne pravljice. Na vrhu lestvice priljubljenosti so stiri pravljice: Sneguljcica (50), Rdeca kapica (37), Trnuljcica (28) in Pepelka (26), sledijo Janko in Metka ter Volk in sedem kozlickov (po 16), Ostrzek (15), moderna pravljica S. Makarovic Pekarna Mismas (13), Muca Copatarica (11) in Levji kralj (10), nad pet glasov pa so dobili se Moj prijatelj Piki Jakob, Sivilja in skarjice, Mala posast Mici, Peter Klepec in Peter Pan. Posebej zanimivo je, da se je z razmeroma velikim stevilom glasov v okviru pravljic pojavila tudi zbirka Pet prijateljev (8 glasov) in celo Novakovi Zvesti prijatelji. Na ocitno kvalitetno solsko branje proznih besedil pa kaze veliko stevilo glasov za »solska« besedila, tj. besedila iz berila Hisa, hiska, hiskica; na prvem mestu je tu znova Slamica, bobek in kamencek (10), Kukavica, Vesela in zalostna voda, Narobe dan in celo igrica Ocistimo potocek. Nekajkrat so se med odgovori pojavila tudi besedila za visjo stopnjo, npr. Grivarjevi otroci, Gospod Hudournik ali Kekec.

Tudi decki kot najbolj znane navajajo klasicne Grimmove pravljice. Prvo mesto je zasedla Rdeca kapica (47), sledijo ji pravljice Sneguljcica (32), Pekarna Mismas (17), Peter Pan (14), Janko in Metka (13), Peter Klepec (12), Levji kralj (11) ter Muca Copatarica, Trije prasicki in Volk in sedem kozlickov, ki imajo deset glasov. Ostala besedila so dobila se manj glasov (Pika Nogavicka in Ostrzek po 9; Pepelka in Trnuljcica po 8; Moj prijatelj Piki Jakob in Moj deznik je lahko balon ter Macek Muri po 7; Sivilja in skarjice, 6). Opazno mesto imajo tudi na tem seznamu »solske« pravljice, ki so jih otroci srecali pri pouku knjizevnosti: Slamica, bobek in kamencek (12), Povodni moz (11), Kukavica (8), Ocistimo potocek (5), Vesela in zalostna voda ter Veter jo je obiskal po 4 glasove. Zbirko Pet prijateljev je na seznam pravljic uvrstilo 7 deckov.

Vsi otroci kot znane pravljice navajajo Rdeco kapico in Sneguljcico, je pa tudi nekaj razlik: deklice se pogosteje odlocajo za Trnuljcico in Pepelko, decki za Pekarno Mismas in Petra Pana. Pogosto kot znane navajo tudi druge pravljice: Janko in Metka, Levji kralj, Ostrzek itd. Da so otroci ze precej prerasli dobo klasicnih pravljic, kaze pojavitev »nepravljic« na seznamu, zlasti trivialne zbirke Pet prijateljev. Pomen solskega branja dokazuje visoka frekvenca »solskih« odlomkov med pravljicami, tj. besedil, ki so uvrscena v drugo berilo. S tem je dokazano, da z uporabo berila dosegamo pomembna smotra pouka knjizevnosti --- razvijanje bralne kulture in pridobivanje knjizevnega znanja.

7.  Kaj ti je v pravljicah najbolj vsec? (Tudi tu lahko napisete enega ali vec odgovorov.)

Deklice v pravljicah najbolj privlaci napeta zgodba, zanimiva vsebina oz. dogodivscine (vec kot 40 odgovorov). Po pogostnosti drugi je odgovor, da jih privlaci srecen konec (28), nekako enakovredni pa so odgovori, da so v pravljicah privlacne rastline in zivali; carovnije, cudezi in domisljija; nenavadna bitja (vse troje nad 10 odgovorov). Ostali odgovori niso tako pogosti (smesni dogodki, ilustracije, dobrota zmaga, nastopajo otroci).

Deckom je v pravljicah najbolj vsec to, da se vse dobro konca, da dobrota zmaga, da dobrota --- srecen/lep konec (48), pritegne pa jih tudi zanimiva (napeta, razburljiva) vsebina, zaplet, dogodivscine (32) ter domisljijska besedilna stvarnost: carovnije, cudezi, domisljija (16). Osnovno razpolozenje je za decke pomembno, saj pisejo, da so jim vsec komicni elementi, npr. smesni dogodki (12), posebej pa so pozorni tudi na pravljicne junake: zanimajo jih nenavadna bitja, pravljicni junaki in boj med junaki (9). To, da v pravljicah nastopajo zivali, je kot kvaliteto tega zanra navedlo 7 deckov, ilustracije pa privlacijo 9 deckov.

Otroke privlaci srecen konec, napeta zgodba pa bolj deklice kot decke. Decke privlacijo emotivno obelezje pravljic (humor) in pravljicni junaki. Interes za besedila o zivalih je opazen tudi ob pravljicah pri obeh skupinah, prav tako pa tudi interes za vstop v domisljijski svet pravljice. Tudi ti rezultati se skladajo s teorijo bralnega razvoja, ki pravi, da imajo bralci v tej starosti »mocno razvit obcutek za pravicnost in 'fair play' ter tako zahtevajo od literature, da to njihovo zeljo izpolnjuje. Nikakor ne marajo, da slabo zmaga, da se na koncu ne bi izkazalo, kaj je prav in da krivci ne bi bili kaznovani.« (Isto.)

8.  Kdo so tvoji najljubsi pravljicni junaki? (Tudi tu lahko napisete enega ali vec odgovorov.)

Deklicam so najljubsi pravljicni junaki Peter Pan (26), takoj za njim Sneguljcica (s palcki, 24), sledijo Rdeca kapica (14), Robin Hood (14), Pepelka (11) in Pika Nogavicka (10), Trnuljcica (8), Peter Klepec (8), Ostrzek (8) ter posebej palcki (9). Na visoko mesto so se uvrstile kot pravljicni junaki zivali (13), ostali pravljicni junaki so manj priljubljeni (Levji kralj in Obuti macek npr. po 5 glasov). Preseneca zlasti visoko mesto Petra Pana, ki je deski lik, prav tako pa tudi Robina Hooda in Petra Klepca.

Decki so kot najljubsega junaka najpogosteje navedli Petra Pana (26), Robina Hooda (21), Rdeco kapico (16), Petra Klepca (15), zivali (14), Aladina (12), Levjega kralja (10), Ostrzka (10), ostali pravljicni junaki se na seznamu ne pojavijo tako pogosto (Vevericek posebne sorte, Martin Krpan in Povodni moz po 6, Grdi racek, Obuti macek in Sneguljcica po 5). Nekajkrat so kot najljubsi pravljicni junaki navedene tudi trivialne osebe, npr. superman oz. batman.

Najpriljubljenejsi je ocitno Peter Pan, tako deklice kot decki pa imajo radi se Rdeco kapico, Robina Hooda in Petra Klepca. Deklicam so blizje Sneguljcica, Pepelka in Pika Nogavicka, deckom pa Aladin. Vprasanje je, ali razlike v priljubljenosti pravljicnih junakov med deklicami in decki niso povezane z razvojem literarnega okusa (8 do 10 let), ki zahteva, da se v literaturi kot glavna oseba pojavi njegov vrstnik (isto).

9.  V berilu Hisa, hiska, hiskica so tudi druge zgodbe. Katere so ti bile najbolj vsec?

a) zgodbe o naravi: o rozah, drevesih, pomladi (take zgodbe so npr.: I. Rob: Sonce me je poljubilo, C. Zagorski: Vesela in zalostna voda);
b) zgodbe o zivalih (take zgodbe so npr.: S. Makarovic: Komar Zz, E. Peroci: Ribica, D. Lokar: Srnjacek);
c) zgodbe o otrocih, ki so podobni tebi (take zgodbe so npr.: F. Bevk: Ko sem se kisal, B. Jurca: Trije vazici, L. Kovacic: Tejko zida hiso);
c) zgodbe o nenavadnih dogodkih (take zgodbe so npr.: B. Golob: Povodni moz, F. Francic: Narobe dan, Veter jo je obiskal);
d) drugo: (napisi se ti kak primer, ce zelis).

	1			2			3
	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj
a)  zgodbe o naravi	162	176	338	36	32	68	22 %	18 %	20 %
b)  zgodbe o zivalih	162	176	338	68	69	137	42 %	39 %	41 %
c)  zgodbe o otrocih	162	176	338	7	13	20	4 %	8 %	6 %
c)  zgodbe o nenavadnih dogodkih	162	176	338	37	48	85	23 %	27 %	25 %
d)  drugo: pustolovske, razburljive, grozljive	162	176	338	9	5	14	6 %	3 %	4 %
e)  drugo: vse	162		338	5		5	3 %		1 %
f)  drugo: o vesolju, marsovcih		176	338		9	9		5 %	3 %

Otroke najbolj zanimajo zgodbe o zivalih (41 %), o nenavadnih dogodkih ter o naravi (20 %). Vrstniska literatura ocitno se ni v srediscu njihovih tematskih interesov.

Pesmice
Zdaj pa misli na pesmice. Veliko jih je tudi v tvojem berilu Hisa, hiska, hiskica.

10.  Kdo vse nastopa v pesmicah?

Vprasanji 10 in 11 sta dali najbolj pregledne in nedvoumne rezultate, saj je bila skupina odgovorov razmeroma majhna.

Deklice kot junake pesmi najpogosteje opredeljujejo zivali (ucenke tudi nastevajo zivali, npr. zabe, jez, cuk, cmrlj, rak, miske, mravlje, ptice, skupaj 93 odgovorov), sledijo jim otroci in rastline (tudi narava, pogosto drevesa) (oboje po 47 glasov), ljudje (37), (cudezni) predmeti (15) in razni junaki (nenavadna bitja, 13). Nekaj oseb je izrazito vezanih na kako pesem v berilu, npr. luna, zvonovi, krofi, zvoncek, huda mravljica, Pedenjped). Precej deklic je kot osebe pesmic oznacevalo tudi 'vreme' (oblaki, sonce, veter, luna, mavrica, dez --- skupaj 14 glasov) --- te 'osebe' so seveda pesemske slike v pretezno lirskih otroskih pesmih, veliko stevilo odgovorov pa kaze na to, da ze v tej starosti obstaja pri otrocih interes za mladinsko liriko.

Tudi decki so kot osebe pesmi najpogosteje navajali zivali (111), ki so jih praviloma nastevali (zabe, jez, cuk, cmrlj, rak, miske, mravlje, ptice).

Otroske osebe so dobile vec kot pol manj glasov (49), priblizno toliko tudi rastline, narava (41), sledijo ljudje (30), 'vreme' : oblaki, sonce, veter, luna, mavrica, dez (17), razni junaki oz. nenavadna bitja (10) ter osebe iz prepoznavnih pesmi (npr. burja (10)). Pedenjped je poimensko omenjen osemkrat, sedemkrat pa cudezni predmeti.

Tako deklice kot decki imajo kot junake pesmic najraje zivali, sledijo pa jim otroske osebe in narava. Rezultati so skoraj identicni s starejso raziskavo, katere ugotovitve so se strnile v naslednji povzetek: »Prvo mesto (...) zavzemajo pesmi z motivi iz zivalskega sveta. (...) Drugo mesto pripada pesmim z motivi iz otroskega sveta.« (Rosandic', 1992:126.) Knjizevnodidakticno vprasanje je seveda, kako predstaviti zivalski svet kot motiviko otroske poezije in kako se ob solskem branju izogniti trivializaciji poezije, tj. opisovanju besedilne stvarnosti kot zunajliterarne stvarnosti.

11.  Kateri so tvoji najljubsi junaki iz pesmic?

Najljubse pesemske osebe deklic so zivali (49), Ciciban in Pedenjped (oba po 29 glasov), huda mravljica (18) in macek Muri (15), manj glasov pa so dobili kralj Matjaz, rastline in ladja.

Deckom so najljubse pesemske osebe zivali (67), ki jih bodisi navajajo bodisi lastnoimensko dolocijo, npr. macek Muri. Posebej so izpostavljeni Pedenjped (27), Ciciban (24) in huda mravljica (14).

12.  Katere pesmice so ti najbolj vsec?

a) pesmice o naravi: o rozah, drevesih, pomladi (take pesmice so npr.: S. Kosovel: Kje, D. Maksimovic': Travniski zvoncek, D. Gorinsek: Maj);
b) pesmice o zivalih (take pesmice so npr.: I. Gruden: Pesmica o cricku,V. T. Arhar: Cmrlj, S. Makarovic: Cuk na palici);
c) pesmice o otrocih, ki so podobni tebi (take pesmice so npr.: D. Radovic': Malim so vsec, N. Grafenauer: Sladkosned, T. Pavcek: Pozresni volk);
c) pesmice o prijateljstvu in druzini (take pesmice so npr.: O. Zupancic: Pismo, O. Zupancic: Zvonovi, Boris A. Novak: Ljubezenska za decke);
d) saljive pesmice (take pesmice so npr.: Stara pesem, N. Grafenauer: Trd oreh, T. Pavcek: Krofi);
e) drugo _________________________ (napisi se ti kak primer, ce zelis).

	1			2			3
	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj	deklice	decki	skupaj
a) pesmice o naravi	192	199	391	35	23	58	18,5 %	11,5 %	15 %
b) pesmice o zivalih	192	199	391	54	61	115	28 %	31 %	29 %
c) pesmice o otrocih	192	199	391	13	18	31	7 %	9 %	8 %
c) pesmice o prijateljstvu in druzini	192	199	391	31	24	55	16 %	12 %	14 %
d) saljive pesmice, nekajkrat tudi 'vesele')	192	199	391	54	70	124	28 %	35 %	32 %
e) drugo: ljudske	192		391	1		1	0,5 %		0,25 %
f) drugo: poucne	192		391	1		1	0,5 %		0,25 %
g) drugo: grozne, cudezne	192	199	391	1	2	3	0,5 %	1 %	0,75 %
h) drugo: vse	192	199	391	2	1	3	1 %	0,5 %	0,75 %

Dvanajsto vprasanje je zorni kot opazovanja mladinske poezije glede na bralne interese razsirilo od tematike (odgovori a), b), c) in c)) na emotivnost oz. perspektivo besedila (d)). Humor v poeziji je na tej stopnji se pomemben (32 %), privlaci pa bolj decke kot deklice. Tematski interesi se skladajo z rezultati ob desetem vprasanju, s tem da imajo deklice raje pesmi o naravi (otroska lirika), decki pa pesmi o zivalih. Tudi pesmi o otrostvu, prijateljstvu in druzini so na tej stopnji na ravni tematskih interesov zelo pomembne.

13.  Katero lutkovno igro poznas?

Otroci navajajo tako lutkovne igrice kot priredbe proznih besedil.

Deklice: Najbolj znana lutkovna igrica je Malikova Zogica Marogica/Nogica (24), sledita igrici S. Makarovic Sapramiska (15), Medena pravljica (14), nato pa Vrtnica na gredi (10), Dezna kapljica (8), Mojca Pokrajculja (8), Pika Nogavicka (7) in Od kdaj kace nosijo ocala (6) ter Zlati zajcek, Carovnica Zelena, Jajce in Zvezdica zaspanka (vse po 5 glasov). Ocitno je, da ima tudi pri priljubljenosti lutkovnih iger pomembno mesto solska knjizevna vzgoja, saj so med naslovi, ki jih deklice navajajo, tudi besedila iz berila: Kako se je mucek naucil mijavkati (11), Medvedek Pu (11), Kdo ze spet po glavi skace (9), Ocistimo potocek (9), Mala in velika Luna (7), Tobija (5), Najlepsa beseda (4).

Med besedili, ki jih v berilu ni, so se decki najpogosteje odlocali za Zogico Marogico/Nogico (37), Sapramisko (23), Medeno pravljico (13), igrico Od kdaj kace nosijo ocala (11) ter Mojco Pokrajculjo (10) in Piko Nogavicko (10). Dezna kapljica in Jajce sta dobila po 6 glasov. Tudi med decki so poznane igrice iz berila, najbolj Medvedek Pu (13), ki mu sledijo komicni prizorcek Kdo ze spet po glavi skace (7), Kako se je mucek naucil mijavkati (6) ter Mala in velika Luna (4).

Prvo mesto med mladinskimi igrami je pripadlo Zogici Marogici/Nogici, sledijo ji Sapramiska, Medena pravljica in Od kdaj kace nosijo ocala. To pomeni, da v tej starosti otrok »lutkovno igro« dozivlja predvsem kot gledaliski dogodek (prim. isto: 122), ceprav visoko stevilo glasov za »solske« prizore dopusca sklep, da pouk knjizevnosti vpliva tudi na priljubljenost dramskih vrst.

14.  Napisi nekaj naslovov knjig, ki so ti vsec.

Deklice pri sestavljanju seznama knjig, ki so jim vsec, napogosteje navajajo Pet prijateljev (17), Piko Nogavicko (17), Mavricno ribico (15), Levjega kralja (12), Sneguljcico (11), Rdeco kapico (11), Grdega racka (7), Kekca (6), knjigo Moj prijatelj Piki Jakob (6), Pekarno Mismas (6), Pocachontas (6), Trnuljcico (6), Pepelko (5) in celo (redko) zbirko Zvesti prijatelji. Zanimiva je zlasti visoka uvrstitev trivialne zbirke E. Blyton, poudariti pa velja, da se na seznamu knjig, ki ni nastal kot odgovor na 14. vprasanje, pojavlja vec kot 80 razlicnih naslovov literarnih in neliterarnih del.

Na seznamu knjig, ki so najbolj vsec deckom, je na prvem mestu Mavricna ribica 17, nato pa se zvrstijo Levji kralj (14), Peter Pan (13), zbirka Pet prijateljev (13), poucne knjige (11), npr. enciklopedije, leksikoni (Zivali vsega sveta, Atlas zivali), Peter Klepec (9), Rdeca kapica (7), Macek Muri in Pika Nogavicka (po 6) ter Miskolin, Moj prijatelj Piki Jakob in Robin Hood po 5 glasov.

Da je faza klasicne pravljice ze v zatonu, kaze visoka stopnja priljubljenosti zbirke Pet prijateljev. Kljub temu se na seznamu se pojavljajo pravljice, decki pa pogosto kot priljubljene navajajo poucne knjige. Na tej stopnji se torej ze pojavlja pragmaticno branje, rezultati pa potrjujejo domnevo, da velja verjetno »se najvec zanimanja naravoslovnim znanostim, zivalskim in rastlinskim enciklopedijam in bogato ilustriranim enciklopedijam za odrasle« (Kordigel, 1990:12).

15.  Katera je tvoja najljubsa knjiga?

Seznam najljubsih knjig je nekoliko krajsi, a se vedno razmeroma obsezen, saj ga tvori vec kot petdeset naslovov. Deklice se tudi ob tem vprasanju najpogosteje odlocajo za Pet prijateljev (9), sledi Levji kralj (7), Pika Nogavicka (6) ter Sneguljcica, Trnuljcica, Rdeca kapica in Mavricna ribica. Poleg trivialne knjizevnosti v tem sklopu torej povsem prevladujejo pravljicna besedila.

Najljubse knjige deckov so Mavricna ribica (9), poucne knjige (9), Levji kralj (8), Peter Pan (6) in trivialna zbirka Pet prijateljev (5). Zanimiva je visoka uvrstitev poucne literature ter ne najvisja priljubljenost zbirke Pet prijateljev.

16.  Zakaj?

Deklice na zadnje vprasanje najpogosteje odgovorajajo, da jim je knjiga najljubsa zato, ker se srecno konca oz. ker je vesela (19 glasov). Mlade bralke hvalijo tudi napetost v zgodbi, dogodivscine in pustolovscine (16, zlasti ob zbirki Pet prijateljev) ter zanimivo vsebino (15). Literarno osebo, in sicer zivali, kot najpomembnejso lastnost dobre knjige izpostavlja manj bralk (11), se manj pa le zunanji vidik ('ker je dolga', 5). Veliko vprasanih ostaja pri utemeljevanju kvalitete besedila zgolj pri povzemanju vsebine dela.

Deckom so izbrane knjige vsec zato, ker imajo dobro/zanimivo/napeto vsebino (15), ker jim je zanimiv/smesen junak (8), ker se veliko naucijo in ker je v knjigi dosti podatkov (8) ali ker je v knjigi precej pustolovscin/dogodivscin (7). Velika vecina deckov zanimivost knjige utemeljuje kar z opisom vsebine, npr. 'ker je Peter Pan najmocnejsi' (26). Utemeljitve so v neposredni zvezi z izborom najljubsih del, kar je ocitno zlasti v vecjem interesu po poucni literaturi v skupini deckov.

Tudi ti rezultati se dajo razloziti z bralnorazvojnimi spoznanji: srecen konec --- obcutek za pravicnost, narascanje interesa za t. i. »pustolovske pravljice« (isto) oz. s pojavitvijo pragmaticnega branja.

2. del: Vprasalnik za ucitelja/uciteljico

Izpolnjen vprasalnik je vrnilo 19 uciteljic. Ze na prvi pogled je bilo mogoce ugotoviti, da so vprasalnik izpolnile natancno in da so odgovore praviloma utemeljevale iz lastnih izkusenj.

Sestava zbirke besedil za branje v razredu (Obkrozite ustrezni odgovor ali dopisite svojega.)

1.  Katero berilo uporabljate pri delu v razredu?

	1	2	3
Hisa, hiska, hiskica	19	14	74 %
staro berilo	19	1	5 %
VI - JA (Tako lahko)	19	4	21 %

Velika vecina (tri cetrtine) uciteljic torej uporablja potrjeni (veljavni) ucbenik za drugi razred osnovne sole (v: Katalog ucbenikov, delovnih zvezkov, dodatnih didakticnih gradiv, prirocnikov in drugih ucnih gradiv za solsko leto 1995/96, ZRSSS, 1995). Uporaba starega berila je zanemarljiva (5 %), majhna je tudi uporaba gradiva za ucitelje za integrirani pouk VI --- JA (V. Jalovec) in Tako lahko (A. Knez, K. Kuscer s sodelavci) --- tovrstna gradiva kot temeljni ucbenik uporablja le petina uciteljic.

Ali uporabljate tudi drugo gradivo? Katero?

	1	2	3
Ciciban	30	9	30 %
sestavke iz prejsnjih beril	30	4	13 %
otrosko in mladinsko literaturo		9	30 %
Vija (Tako lahko)	30	6	20 %
Hisa, hiska, hiskica	30	2	7 %

Med publikacijami, ki jih uciteljice uporabljajo ob potrjenem berilu za drugi razred OS, sta po uporabnosti na prvem mestu ocitno revija Ciciban in sestavki iz otroske in mladinske knjizevnosti (skupaj 60 %). Petino dodatnega gradiva tudi v sklopu dodatnih ucnih sredstev zavzemajo gradiva za integrirani pouk, berilo Hisa, hiska, hiskica pa se v tem sklopu kot dodatno gradivo praviloma pojavlja v primerih, ko uciteljice kot glavno ucno sredstvo uporabljajo gradiva za integrirani pouk.

Berilo je/ni nepogresljiv del knjizevne vzgoje.

	1	2	3
je	16	14	87,5 %
ni	16	2	12,5 %

Prosim, da odgovor utemeljite.

Velika vecina vprasanih meni, da je berilo nepogresljivi del knjizevne vzgoje ucencev. Svoje stalisce najpogosteje utemeljujejo s tem, da berilo opredeljujejo kot uporabno zbirko besedil (dobro je, ker so besedila zbrana; ucitelju prihrani cas, saj mu ni treba iskati in razmnozevati besedil), vrednotijo njegovo zvrstno razclenjenost (berilo je ustrezna zbirka pesnistva, proze in dramatike ter primerna za to starost ucencev) in hvalijo njegovo bralnorazvojno primernost (pogosti odgovor npr.: Vsebina berila je primerno izbrana in sestavki ustrezajo razvojni stopnji ucenca.). Posamezni odgovori se navezujejo tudi na obce knjizevnodidakticne utemeljitve uporabnosti berila (berilo vzgaja knjizevni okus in nudi tudi druge estetske uzitke, otrok dobi vpogled v razlicne knjizevne zvrsti in jih zna prepoznati tudi v knjigah; berilo je »najblizja knjiga«), posebej pa izpostavljajo se njegov vpliv na razvijanje tehnike branja in drugih jezikovno-bralnih sposobnosti (Berilo je osnova branja, saj je tekoce, gladko in izrazno branje proces, ki se nadgrajuje tudi v 2. razredu. Ucenci morajo izpopolnjevati lastno tehniko, bogatiti besedni zaklad, miselno in custveno dojeti posamezne vsebine, izlusciti iz njih sporocila ... Dobro berilo vsebuje pestro zbirko besedil, ucitelj jih ima pri roki, po lastni presoji v dani situaciji izbere ustrezno besedilo.). Odgovori uciteljic torej kazejo na to, da ima pouk knjizevnosti v drugem razredu posebne cilje, ki jih je mogoce dosegati predvsem z uporabo berila.

Dve utemeljitvi stalisca, da berilo ni nepogresljiv del knjizevne vzgoje, sta izhajali iz ocene, da so tudi v drugih gradivih zbrana ustrezna besedila.

2.  Berilo/zbirka besedil naj uposteva predvsem (obkrozite lahko vec odgovorov):

	1	2	3
a) knjizevne interese ucencev	77	18	23 %
b) zvrstno delitev knjizevnosti (pesmi, proza, igre)	77	16	21 %
c) teme mladinske knjizevnosti (otrostvo, besedila o naravi in zivalih ipd.)	77	14	18 %
c) korelacijo s SND	77	15	20 %
d) vzgojne poante	77	13	17 %
e) drugo: vec stripov	77	1	1 %

To vprasanje je bilo namenjeno predvsem dolocitvi pricakovanj, povezanih s tematsko, zvrstno in funkcijsko podobo berila. Na tematsko sestavo se navezujejo odgovori a), b) in deloma c), na zvrstno predvsem b) in c) (literarna, polliterana, neliterarna besedila), na funkcijo pa c) in predvsem d) (informativnost beril, vzgojnost sestavkov). Uciteljice so praviloma obkrozale vec odgovorov, pogosto tri ali stiri, vcasih tudi vse odgovore od a) do d). To je brzkone tudi glavni vzrok, da so delezi odgovorov a) do d) priblizno enaki, tj. okrog 20 %, s tem da navzgor odstopa predvsem odgovor a). Uciteljice torej pricakujejo, da bo berilo upostevalo predvsem knjizevne interese otrok. Presenetljiv je razmeroma visok odstotek odgovorov pod tockama c) in d): ocitno je, da uciteljice se vedno pozitivno vrednotijo informativno funkcijo mladinske knjizevnosti (tj. povezanost s SND) ter njeno vzgojnost (moralizem v mladinski knjizevnosti). Obe izhodisci je nova slovenska knjizevna didaktika ze kritizirala in tako v zasnovah pouka mladinske knjizevnosti kot v konceptih beril tudi zavrnila. Visok odstotek odgovorov c) in d) opozarja knjizevne didaktike predvsem na to, da bodo ob berilih nujni izobrazevalni oz. uvajalni seminarji, kjer bo pojasnjeno, zakaj izbiranje besedil na podlagi vsebin iz SND ni ustrezno in kako je mogoce kontrastirati umetnostna in neumetnostna besedila ter kaj je kvalitetna mladinska knjizevnost brez primesi moralizma.

3.  Katera besedila so po Vasem mnenju (upostevajte tudi odziv otrok) najprimernejsa in bi morala biti vkljucena tudi v novo berilo?

Pesnistvo	Proza	Dramatika
N. Grafenauer: Sladkosned (1), Dvojcka (2), Trd oreh (4), pesmi N. Grafenauerja (3)	Kmet in povodni moz (1), slovenska ljudska	M. Batic: Ocistimo potocek (6)
S. Makarovic: Cuk sedi na palici (2), Jaz sem jez (4), pesmi S. Makarovic (2)	J. Ribicic: Prvi izlet (2)	N. Gernetova: Kako se je mucek naucil mijavkati (4)
pesmi N. Maurer (2), T. Pavcka (1), J. Snoja (1), D. Zajca (1), S. Vegri (1), K. Kovica (1) in O. Zupancica (1)	Ribja kraljica, gorenjska ljudska (3)	Z. Florian: Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti (1)
B. Rudolf: Huda mravljica (3)		D. Poniz: Najlepsa beseda (6)
S. Kosovel: Burja (2), Kje (1)	Veter jo je obiskal, savinjska ljudska (3)
J. Stritar: Zabja svatba (1)	S. Makarovic: Komar Zz (2), proza S. Makarovic (1)	Z. Florian: Tobija (2)
O. Zupancic:Kadar se Ciciban joce (1)	F. S. Finzgar: Slamica, bobek in kamencek (1)	A. A. Milne: Medvedek Pu (2)
K. Kovic: Zlata ladja (1)	M. Kmet: Mejcek (1)
Boris A. Novak: Ljubezenska za decke (1)	T. Ogris: Roki pripoveduje, kako je pobiral sadje (1)
vec pesmic o prijateljstvu in druzini (1)	I. Rob: Sonce me je poljubilo (1)
I. Gruden: Pesmica o cricku (2)	F. Francic: Narobe dan (1)
M. Rainer: Zabeceda (4)	B. Jurca: Trije vazici (1)
A. Cernejeva: Jutro (1)	pravljice (1)
F. Lainscek: Mavrica (1)	Kukavica, estonska ljudska (3)
uganke (1)	S. Pregl: Tocne in netocne besede (1)
	L. Kovacic: Tejko zida hiso (1)
	S. Sitar: Clovecki iz racunalnika (1)
	I. Kalas: Cigav je hrast (1)
	J. Svajncer: Prekratka cesta (1)
	F. Godina: Miska mu ni odgriznila noska (1)
	A. Lindgren: Pika Nogavicka, Tomaz in Anica (1)
	K. Soster: Vasja P (1)
	D. Lokar: Srnjacek (1)
	L. Suhodolcan: Ko sem bil majhen ... (1)
	J. Smit: Prve hlace (1)
	C. Zagorski: Vesela in zalostna voda (1)

Po priljubljenosti med pesniki izrazito odstopa osrednji avtor drugega berila N. Grafenauer, sledi mu S. Makarovic, njej pa priblizno enakovredno B. Rudolf (Huda mravljica), M. Rainer (Zabeceda) in S. Kosovel; te ocene so skoraj skladne z raziskavo priljubljenosti besedil pri otrocih. Zanimivo je, da so uciteljice kot primerna besedila oznacevale le pesmi slovenskih avtorjev, ne pa tudi tujih klasikov otroske poezije (npr. D. Radovic'). Rezultati v zvrsti mladinske proze so prav tako zanimivi: na prvo mesto so po primernosti postavljene ljudske pripovedi ter proza S. Makarovic. Med dramskimi besedili sta prepricljivo prvi Najlepsa beseda D. Poniza in Ocistimo potocek M. Batic. Priljubljenost obeh besedil je najbrz povezana z njuno razmeroma preprosto vsebino (kaksne so besede, iskanje najlepse besede; skrb za cisto okolje). Nekaj odgovorov je berilo ovrednotilo v celoti (Tedensko obravnavamo iz berila vsaj eno pesem ali prozno besedilo ali igro. Le redkih besedil nismo obravnavali. Z berilom smo zadovoljni vsi (ucenci in jaz). Tezko se odlocim, kaj bi moralo biti vkljuceno v novo berilo, kajti vse ustreza. Pesnistvo, proza in dramatika je dobro izbrana.).

4.  Katera besedila so po Vasem mnenju neustrezna in zakaj?

Pesnistvo		Proza		Dramatika
S. Kosovel: Kje? (1)	primerno za 1. r.	Kralj Matjaz, slovenska ljudska (1)	prevec oddaljeno	F. Rudolf: Marsovcki hocejo na zemljo (2)	sodi v 3. razred
D. Gorinsek: Maj (1)	primerno za 1. r.	S. Fras: Tovaris, kaj je to jablana? (1)		V. Möderndorfer: O tem, kako je smetnjak postal oblak (2)
S. Kosovel: Soncek boza tacice (1)	primerno za 1. r.	E. Peroci: Jurijeva skrivnost (1)		J. Cuncic': Uspavanka za zmaja Daradaja (2)
O. Zupancic: Turek (4)	pretezko, zgodovinska oddaljenost	D. Zajc: Hisa (3)	predolgo in pretezko besedilo	M. Slana Miros: Kdo ze spet po glavi skace? (1)
T. Pavcek: Pretepac (1)		S. Pregl: Tocne in netocne besede (1)		Boris A. Novak: Mala in velika
Luna (1)
T. Pavcek: Krofi (1)		F. Francic: Telegram (2)	ucence bega	Z. Florian: Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti (1)
Boris A. Novak: Ljubezenska za decke (1)		L. Kovacic Tejko zida hiso (1)		Z. Florian: Tobija (1)
V. Taufer: Morje (1)		C. Collodi: Pepe izrezlja Ostrzka (1)
		odlomki obseznejsih tekstov	otroci radi preberejo celotno besedilo

Nekatera besedila (npr. igre Z. Floriana, pesem Ljubezenska za decke B. A. Novaka, Kosovelova pesem Kje) je najti tako na seznamu primernih kot neprimerni besedil; to je ocitno v zvezi z subjektivno oceno bralnih sposobnosti ucencev ter uciteljicinim literarnim okusom. Pomemben podatek pa je, da sta razmeroma visoko oceno neprimernosti dobila Zupanciceva pesem Turek ter Zajcev prozni sestavek Hisa, kar pomeni, da ju bo treba pri sestavi vsebinskega dela ucnika ocitno izlociti iz seznama besedil za drugi razred. Ti besedili se tudi ne pojavljata na seznamu najbolj priljubljenih besedil, ki je nastal z analizo odgovorov otrok. Poleg ocene neprimernosti sta se ob tem vprasanju pojavila se vrednotenjska odgovora (vsa besedila se mi zdijo primerna, vsec mi je celo berilo).

5.  Kateri so najpomembnejsi cleni razlage ob besedilu? Obkrozite lahko tudi vec odgovorov.

a) razlaga pojmov iz literarne teorije (pesem, igra, pravljica);
b) oznake pesnikov in pisateljev (zivljenje in delo);
c) vprasanja za razumevanje besedila (obnova vsebine, oznake oseb);
c) naloge za ustvarjalno preoblikovanje besedila;
d) kompleksnejsa vprasanja (primerjave del, problemska vprasanja, raziskovalna vprasanja).

	1	2	3
a)  razlaga pojmov	47	7	15 %
b)  oznake pesnikov in pisateljev	47	2	4 %
c)  vprasanja za razumevanje besedila	47	17	36 %
c)  naloge za ustvarjalno preoblikovanje besedila	47	15	32 %
d)  kompleksnejsa vprasanja	47	6	13 %

Vprasanje se dotika oblikovanosti didakticnega instrumentarija, ki ga v sedanjem drugem berilu sicer ni, ga bo pa ocitno treba pripraviti (po vzoru npr. veljavnega cetrtega berila). Uciteljice si najbolj zelijo vprasanj za razumevanje besedila (obnova vsebine, oznake oseb) ter nalog za ustvarjalno preoblikovanje besedila (nadaljevanje zgodbe ipd.), ocenjujejo pa, da je na tej stopnji pojasnjevanje literarnoteoreticnih pojmov manj primerno, prezahtevna so tudi kompleksna vprasanja, ne zelijo pa si oznak zivljenja in dela pesnikov in pisateljev. Ta razmerja upravicujejo sklep, da uciteljice mladinsko knjizevnost poucujejo komunikacijsko (razumevanje in odziv na besedilo), ne zdijo pa se jim primerni pretezno podatkovni pristopi k besedilu (pojmi in oznake). To je tudi pristop, ki ga zagovarja nova slovenska knjizevna didaktika.

6.  Ali menite, da je ob berilu potrebno napisati navodila za obravnavo besedil iz berila v razredu? Prosim, ce obkrozite le en odgovor.

Navodila:

	1	2	3
a)  so nujna	18	1	6 %
b)  so dobrodosla	18	11	61 %
c)  jih ne potrebujem	18	6	33 %

Vprasanje se navezuje na metodicni pristop k umetnostnemu besedilu, tj. sprasuje uciteljice po tem, ali ob berilu pogresajo ocrt obravnave umetnostnega besedila v soli. Namenoma je v vprasanju uporabljena beseda »navodila«, ker jo je mogoce raumeti kot »predpisani postopek obravnave«. Hkrati bodo odgovori potrebna informacija za vse, ki bodo pripravljali strukturo predmetnega ucnika --- ze sedaj se namrec v razpravah o tej temi pojavljata dva razlicna pogleda na vkljucenost metodicnega pristopa k vsebinam --- in ucnega nacrta. Nekateri nasprotujejo vkljucevanju metodicnega pristopa v ucnik, drugi trdijo, da bi moral ucnik poleg vprasanj cemu in kaj odgovoriti tudi na vprasanje kako. Iz odgovorov je razvidno, da kar dve tretjini vprasanih pricakuje prikaz pristopa k umetnostnemu besedilu, le da naj to ne bi bilo obvezno, pac pa zgolj ena od moznosti. Se posebej to stalisce odrazata dva odgovora (Zato bi bilo nujno, da bi bila napisana navodila za obravnavo besedil v razredu. To bi bila dobra pomoc pri delu --- ne bi smelo biti obvezno.)

7.  Ali menite, da je v okviru ucnega nacrta potrebno izdelati seznam del, ki jih je potrebno obravnavati v soli, in ob njih zapisati glavne cilje? Prosim, ce obkrozite le en odgovor.

Seznam del:

	1	2	3
a)  je nujen	18	4	22 %
b)  je dobrodosel	18	14	78 %
c)  ga ne potrebujem	18	0	0 %

Tudi to vprasanje je v zvezi s sestavo ucnika --- sprasuje po potrebnosti opredelitve osrednjih avtorjev (literarni kanon). Niti ena vprasana uciteljica ni odgovorila, da takega seznama ne potrebuje, dobra petina meni, da je seznam nujen, velika vecina pa, da je dobrodosel. Vprasanje za sestavljalce ucnika bo, ali v seznam vkljuciti le osrednje (kanonske) avtorje ali kar vse tiste avtorje in dela, ki imajo oznako »priporocljivo«.

8.  Ali se vam zdi sodelovanje s starsi pri razvijanju bralne kulture otrok potrebno? Prosim, ce obkrozite le en odgovor.

Sodelovanje:

	1	2	3
a)  je nujno	18	17	95 %
b)  je priporocljivo	18	1	5 %
c)  ni potrebno	18	0	0 %

Prosim, ce svoj odgovor na kratko utemeljite.

Vprasanje preverja, v koliksni meri se uciteljice zavedajo pomena izvensolskega branja knjizevnosti (domacega branja, druzinskega branja ipd.). Zanimivo je, da je kar 95 % vprasanih odgovorilo, da je sodelovanje nujno, nihce pa, da je nepotrebno. Najveckrat so uciteljice svoj odgovor utemeljile s tem, da starsi otroke motivirajo s svojim zgledom (6-krat), priporocale tako povezovanje pri tistih ucencih, kjer se pokazejo tezave oz. odpor do branja, razlagale vpliv na razvijanje bralne kulture (Da starsi s pomocjo navodil in nasvetov ucitelja znajo in morajo motivirati ucenca za branje tudi doma, da se z njim pogovarjajo o vsebini, da mu veliko berejo tudi sami doma in mu tako privzgajajo ljubezen do knjige. Tudi doma je nujno potrebno razvijati odnos do knjige in bralne kulture, samo v soli ni dovolj. S pomocjo starsev bomo razvili boljso bralno kulturo otrok.) in tehnike branja (Dokler se otrok muci s samo tehniko branja, vsebine se ne dozivlja in ne uziva. Takrat potrebuje mnogo dobre volje, pohval in vzpodbud, da bo osvojil tekoce branje in da bo hkrati vzljubil branje tudi ob prostem casu.) ter opozarjale na nujnost osvescanja starsev (Starsi so tudi pri razvoju bralne kulture pomemben dejavnik, zato je nujno osvescanje starsev glede pomena branja in izbire ustrezne literature. Ce imajo starsi pravilen odnos do knjige, lahko veliko pomagajo pri branju. Starsi morajo biti seznanjeni, kako otrokom priblizati knjige. Starsi navajajo otroke na vsakodnevno branje in obiskovanje knjiznice.).

9.  Ali v okviru pouka knjizevnosti sodelujete s knjiznicarjem? Prosim, ce obkrozite le en odgovor.

Sodelujem:

	1	2	3
a)  vedno	18	10	56 %
b)  redko	18	8	44 %
c)  nikoli	18	0	0 %

Rezultati kazejo na to, da je sodelovanje sicer uveljavljeno, a se ne v zadostni meri. Redko s solsko knjiznico sodeluje skoraj polovica vprasanih.

10.  Kaksna bi bila po vasem mnenju »idealna« vloga solske knjiznice v razvijanju bralne kulture otrok?

Uciteljice so navedle svoje poglede na vlogo in organiziranost solske knjiznice:

• knjiznica naj bi bila odprta ves cas, ko je otrok v soli,

• morala bi biti na razpolago vsak solski dan,

• otroka naj bi pritegnila, da bo rad zahajal vanjo, v njem naj bi vzbudila zeljo po seganju po literaturi, ga seznanjala z novostmi,

• knjiznica naj bi bila tudi v razredu,

• vec pedagoskih ur v knjiznici, razgovorov z ucenci o prebranih knjigah in svetovanje, dovolj velika in pestra izbira knjig, ustrezen prostor in oprema, knjiznica naj bo dostopna tudi med poukom; veckratni obisk pri knjiznicarju, predstavitve novih knjig, sodelovanje z oddelkom,

• knjiznicarji naj imajo ustrezno izobrazbo, da bodo privabljali otroke k razlicnim uricam,

• knjiznica naj bi bila prijeten prostor z urejeno citalnico, kamor bi lahko otroci sli, kadar koli bi zeleli, tudi v casu pouka,

• predavanja za starse, ucne ure v knjiznici, razna tekmovanja in kvizi (vec predlogov).

Za zakljucek clanka se nekaj najbolj zanimivih priporocil, ki so jih na sodelavce Projekta naslovile uciteljice drugega razreda:

• Naj delajo s srcem za otroka.

• Da bi postala slovenscina eden izmed bolj zanimivih predmetov.

• Naj bo pouk slovenskega jezika tak, da bodo otroci ljubili svoj jezik, upostevali drugega in z veseljem segali po knjigah, ne pa cutili odpor in strah pred knjigo in slovnico.

• Da kriticno preberete vprasalnike, upostevate interese otrok, projekt uspesno zakljucite. Da bi pozitivne spremembe kmalu zaznali v praksi.

• Zelim, da bi ucni nacrt, ucbeniki in prirocniki vsebovali le tisto, kar bo otrok potreboval v zivljenju, da bo ucitelj imel moznost te vsebine utrditi.

• Naj izdelajo ucbenik, pisan na duso ucenca (zanimiv vsebinsko in vizualno, da vzpodbuja otroka k razmisljanju, k ustvarjalnosti, da mu razvija domisljijo.

• Zelim, da pripravite tak ucni nacrt, da bo otroku dal vsake zvrsti SL nekaj, predvsem, da bo rad bral in reseval razlicne naloge z jezikovnega podrocja.

1.  Pouk knjizevnosti in branje doma --- druzinsko branje in poslusanje

Dejstvo, da je odstotek otrok, ki doma poslusa pravljice, visok (83 %), narekuje knjizevni didaktiki posebno skrb za povezovanje solskega in druzinskega branja, npr. v nacelih in postopkih t. im. druzinskega branja. Ker rezultati kazejo, da je branje/poslusanje pravljic v druzinskem krogu zelo pogosto, bo projektom za povezovanje solskega in druzinskega branja potrebno se posvecati strokovno pozornost. Druzinsko branje bo potrebno vzpodbujati se posebej v zvezi z mladinsko poezijo, saj rezultati kazejo, da ima velika vecina vprasanih otrok rada tako prozo kot poezijo. Pomena povezave solskega in druzinskega branja se zavedajo tudi uciteljice, saj jih je kar 95 % odgovorilo, da je sodelovanje s starsi nujno. Za sestavo ucnika je pomemben tudi podatek o pogostem poslusanju kaset --- tudi o metodiki poslusanja kot posebni dejavnosti bo v ucniku v okviru didaktike mladinske knjizevnosti se potrebno razmisljati in to ocitno pomembno dejavnost smiselno umestiti ob branje, pisanje in govorjenje. Ob poslusanju se med dejavnostmi pojavlja tudi gledanje; rezultati kazejo, da otroci dramatiko na tej stopnji dozivljajo predvsem v njeni gledaliski izraznosti, torej kot uprizoritev besedila. Ob ocitno pozitivnem vplivu na poznavanje dramskih besedil bo nova slovenska knjizevna didaktika morala v svoje predmetno podrocje vkljuciti tudi sprejemanje gledaliske/lutkovne predstave kot sredstva za razvijanje bralne kulture.

2.  Ucnik: izbor besedil za berilo, solsko branje knjizevnosti in algoritem obravnave besedila

Pomen solskega branja in potrebnost berila kot zbirke najboljsih mladinskih besedil dokazuje visoka frekvenca »solskih« odlomkov, ki jih otroci navajajo kot znana besedila --- od Finzgarjeve pravljice Slamica, bobek in kamencek do pesmi S. Makarovic in odlomkov iz dramskih besedil. Iz analize vprasalnikov se da sklepati, da uporaba berila odlocilno vpliva na razvijanje bralne kulture in pridobivanje knjizevnega znanja. Posreden dokaz za to trditev odraza tudi pregled vprasalnikov otrok, ki berila ne uporabljajo (29 otrok). Ta skupina je praviloma v vprasalniku navedla bistveno manj literarnih del (pogosto le po eno knjigo, ki jim je vsec), skromnejsa so pojasnila na dopolnjevalna vprasanja.

Rezultati, ki odrazajo interese otrok za plasti besedila (zgradba, perspektiva, besedilna stvarnost itd.), so pomembni za sestavo tistega dela didakticnega instrumentarija, ki je povezan z vprasanji za razumevanje besedila. Te vzpodbude za branje bodo morale upostevati interese otrok in njihovo bralno sposobnost razvijati tako, da jih bodo opozarjala na njim skrite plasti besedila (karakterizacija, jezik, elementi knjizevnega prostora itd.). Tako poteka komunikacijski pouk knjizevnosti, ki ga sprejemajo tudi uciteljice: pricakujejo predvsem vprasanja za razumevanje in odziv na besedilo, ne zdijo pa se jim primerni pretezno podatkovni pristopi k besedilu (pojmi in oznake). Tudi spoznanja o raznolikem interesu za literarne junake so pomembna za izbor besedil --- ta naj bi ustrezala knjizevnim interesom tako deklic kot deckov, poznavanje tematskih interesov pa bo olajsalo tematsko razporeditev beril v reprezentativnih izborih (berilih, antologijah). Spoznanja o interesih, povezanih z literarno osebo, temo in perspektivo, so bistvena tudi za svetovanje ter za sestavljanje priporocilnih seznamov, za izbor najljubse knjige itd.; vse to solsko branje knjizevnost povezuje z delom knjiznicarja in z druzinskim branjem. Pomena knjizevnih interesov se ocitno zavedajo tudi ucitljice, ki pricakujejo, da bo berilo upostevalo predvsem knjizevne interese otrok. Posebno problematiko pa odpira ugotovitev, da se na tej stopnji ze pojavlja pragmaticno branje. Berila so po tradiciji zbirke leposlovnih besedil, knjizevna vzgoja pa je sinonim za branje umetnostnega besedila. Besedila, namenjena pragmaticnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot cezucniske (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenscino kot druge predmete. Zdi se, da bo najbolj smiselno tudi v bodoce vztrajati pri delitvi na literarnoestetsko in pragmaticno branje, kar je eno od temeljnih izhodisc nove slovenske knjizevne didaktike (prim. Kordigel, 1990, Saksida, 1994).

Berilo je hkrati tudi »najblizja knjiga«; to pomeni, da so izbrana besedila »pot« do knjiznice. Ob dejstvu, da sta med publikacijami, ki jih uciteljice uporabljajo ob potrjenem berilu, po uporabnosti na prvem mestu revija Ciciban in sestavki iz otroske in mladinske knjizevnosti, je povezovanje s solsko knjiznico pravzaprav neizogibno. Zdi se, da bo sodelovanje s knjiznicami potrebno se razvijati. Rezultati namrec kazejo, da je povezovanje solskega branja in dejavnosti knjiznice sicer uveljavljeno, a se ne v z zadostni meri. »Idealna« solska knjiznica naj bi bila po mnenju uciteljic predvsem prijetno urejena in strokovno vodena knjiznica, ki bi bila odprta vsak dan in bi omogocala cimvec informativnih pedagoskih ur. Odgovori uciteljic na vprasanje, ali naj bi ob berilih ponujali tudi zgledne solske interpretacije, so vecinoma pritrdilni; kar dve tretjini vprasanih pricakuje prikaz pristopa k umetnostnemu besedilu, le da naj to ne bi bilo obvezno, pac pa zgolj ena od moznosti. Dobrodosel bo v okviru ucnika tudi seznam del, ki se obravnavajo v soli. Zastavlja se vprasanje, kako obsezen naj bo seznam in ali naj poleg kanonskih del (seznam le-teh nastaja z upostevanjem knjizevnih interesov, reprezentativnosti avtorja in zvrstno-vrstnih kriterijev) vkljucuje tudi priporocena besedila.

Sklep? Vse, ki se lotevajo prenove slovenscine, caka se obilo studija, razmisljanja in pisanja, da bodo zmogli in znali priblizati knjizevnost tistim, ki jim je namenjena, torej vsem malim in velikim otrokom.

Literatura

M. Kordigel (1990). Bralni razvoj, vrsta branja in tipologija bralcev. Otrok in knjiga, 29-30.

Norwegian (1987). Curriculum Guidelines for Compulsory education in Norway.

D. Rosandic' (1993). Novi metodicki obzori. Zagreb: Skolske novine.

I. Saksida (1994). Izhodisca in modeli solske interpretacije madinske knjizevnosti. Trzin: Different.

Opombe

¹

Za pomoc pri sestavi vprasalnika se najlepse zahvaljujem dr. B. Krakar Vogel, dr. S. Pecjak in g. L. Ratosa.