Ucbenik pri pouku knjizevnosti v dveletnih poklicnih solah

V svojem prispevku zelim predstaviti cilje, oblike in metode dela pri pouku knjizevnosti v dveletnih poklicnih solah, za katere je uveljavljeno poimenovanje skrajsani program (SKR). Opozoriti zelim tudi na tezave, s katerimi se srecuje ucitelj v teh oddelkih.

Problematika pouka v poklicnih solah sploh je v zadnjih letih potisnjena v ozadje, saj kaze, da so trenutno vse sile usmerjene v izvedbo mature. Marsikaj se bo najbrz spremenilo z novo solsko zakonodajo, saj ob reformi solstva prihajajo tudi spremembe ucnih nacrtov, s tem pa potreba po novih ucbenikih za poklicne sole. Odnos do poklicnega solanja se namrec kaze tudi v preskrbi z ucbeniki. Za pouk knjizevnosti na primer ni bilo nobenega ucbenika, ki bi bil veljaven posebej za poklicne sole. V triletnih poklicnih solah so ucenci sicer uporabljali berilo za srednje sole (avtorji Kolsek --- Kos --- Lah --- Logar --- Simenc), vendar praktiki vedno znova ugotavljamo, da je ucbenik za to stopnjo neprimeren --- ne sicer toliko glede izbire besedil kot glede nacina njihovega podajanja. Prezahtevna so besedila iz svetovne knjizevnosti, premalo je razlag neznanih besed, literarnozgodovinska in teoreticna pojasnila so prezahtevna.

Se slabsi polozaj je v dveletnih poklicnih solah, za katere trenutno sploh ni veljavnega ucbenika in so ucenci odvisni od fotokopij umetnostnih besedil iz razlicnih virov. Delo pri pouku knjizevnosti je s tem otezkoceno, poleg tega pa se pogosto dogaja, da ucenci fotokopije izgubljajo ali pozabljajo doma. S temi tezavami sem se srecala tudi sama, ko sem zacela v solskem letu 1993/94 poucevati v dveh oddelkih ti. skrajsanega programa. Zato sem se odlocila olajsati delo sebi in zbrati tista besedila, ki jih morajo ucenci poznati, ce zelijo uspesno opraviti zakljucni izpit. Ob podpori vodstva sole sem svojo zamisel lahko realizirala se v vecjem obsegu, kot sem nameravala. Nastal je ucbenik za knjizevnost, ki sem ga namenila ucencem dveletnih programov Srednje tehniske in zdravstvene sole v Novem mestu in naj bi ga uporabljali, dokler ne bi dobili novih ucnih nacrtov za dveletne poklicne sole in s tem tudi nove, primernejse ucbenike.

2.  Cilji pouka knjizevnosti v SKR

2.1  Opredelitev ciljev v ucnem nacrtu

V prenovljenem ucnem nacrtu za dveletne sole je se posebej poudarjen pomen branja in razumevanja besedila. Cilji pouka knjizevnosti so naslednji: ucenci

• se navajajo na smiselno in hitrejse tiho branje ter na knjigo in druge publikacije kot vir informacij in znanja;

• se navajajo na dozivljanje in umevanje umetnostnih besedil ter gledaliskih, filmskih in TV sporocil;

• si oblikujejo stalisca in vrednote, ki jim pomagajo k individualni in socialni identiteti.¹

Na bralno vzgojo se navezuje naloga, naj ucitelj z branjem besedil razlicnih zvrsti, domacim branjem in raznimi nalogami ucence spodbuja, da sami segajo po knjigi, prirocniku, casopisu, strokovni reviji kot viru novih in kakovostnih informacij ter branja za sprostitev. K tem nalogam pritegne tudi solsko knjiznico in mediateko.

Branje in obravnavanje umetnostnih besedil naj ucence pritegneta k dozivljanju lepega, k obcudovanju jezikovne in duhovne ustvarjalnosti in k opazovanju izrazne moci slovenske besede v preteklosti in danes. Pouk knjizevnosti in knjizevna vzgoja odkrivata to izrazno in sporocevalno moc tudi kot tisocletno slovensko zeljo po ohranitvi, po vpetosti v duhovne in civilizacijske tokove Evrope in kot slovenski enakopraven in izviren prispevek h kulturnemu bogastvu in materialnemu razvoju Evrope. Izobrazevalnih in vzgojnih ciljev, h katerim vodita interpretativno branje in besedilu prilagojena strokovna razlaga, ni treba siriti s podatki in nalogami, ki ne osvetljujejo besedila in njegovega avtorja, ne njune casovne, jezikovno-slogovne ali sporocilne dejavnosti.³

2.1.1  Razvijanje knjizevnih sposobnosti

Poglavitno je, sodec po ucnem nacrtu in izkusnjah, razvijanje sposobnosti literarnega branja. V ta namen pouk knjizevnosti temelji na delu z umetnostnim besedilom. Z razlicnimi vprasanji in nalogami, ki jih zastavljamo ucencem pred branjem in po njem, spodbujamo njihovo zmoznost za sprejemanje, dozivljanje in razumevanje njihovim sposobnostim primernega umetnostnega in neumetnostnega besedila. Zelo pomembno je, da je ucencem besedilo dozivljajsko blizu. Interpretacijo besedila moramo prilagoditi. Priznati moramo namrec, da je osnovna sola v zadnjem desetletju pretiravala v svoji neselektivnosti. Ucenci v SKR ne morejo dlje casa slediti uciteljevi razlagi, zato jih je treba pritegniti z razlicnimi oblikami in metodami dela. Ob uciteljevih usmeritvah so sposobni ugotoviti tematoloske (snov, tema, ideja, motiv) in nekatere zgradbene sestavine besedila (prvine notranje zgradbe --- cas, prostor, oseba; prvine zunanje, vidne zgradbe; knjizevna vrsta, zvrst). Prepoznavanja slogovnih sestavin od ucencev v SKR ne moremo zahtevati, pac pa lahko samostojno ugotavljajo zunajbesedilne sestavine, pri cemer jih navajamo na uporabo prirocnikov in seveda knjiznice.

Pri ucencih v dveletni poklicni soli je tezko priti dlje od dozivljanja in razumevanja besedila v ozjem smislu. Njihovo vrednotenje besedila se obicajno omejuje le na odgovore, kot so: Pesem (zgodba) mi je vsec. Ni mi vsec. Svoj odgovor tezko utemeljujejo, saj veckrat ne znajo najti ustreznih besed za svoja obcutja. Po interpretaciji besedila povezemo pouk knjizevnosti z ustnim in pisnim sporocanjem. Ucenci lahko besedilo obnovijo, lahko ga nadaljujejo, se postavijo v vlogo knjizevne osebe. Ob odlomku iz Kosmaceve novele Gosenica bodo na primer spoznali opis in oris ter se poskusili v teh besedilnih vrstah, ob odlomku iz Tavcarjeve Visoske kronike pa oznako. Brez vecjih tezav bodo uprizorili prizor iz Zupanove Micke.

2.1.2  Knjizevno znanje

Ucenec mora v dveh letih solanja dopolniti znanje 7. in 8. razreda osnovne sole. Pridobiti mora pregled glavnih obdobij slovenske knjizevne zgodovine od ljudskega slovstva in Brizinskih spomenikov do sodobne knjizevnosti. Obdobja mora znati poimenovati, casovno razvrstiti in opisati nekaj temeljnih znacilnosti. Sposoben mora biti uvrstiti obravnavane avtorje v ustrezno casovno in slogovno obdobje. V bistvenih crtah mora poznati zivljenje in delo Franceta Preserna, Ivana Cankarja in Prezihovega Voranca.

Knjizevnega znanja ne sirimo preko vsebin, ki so potrebne za osvetlitev konkretnega besedila in avtorja.

Ob interpretaciji besedila ucenec pridobiva ob literarnozgodovinskem tudi literarnoteoreticno znanje. Ob koncu drugega letnika loci med liriko, epiko in dramatiko, vezano in nevezano besedo ter ve za njihove znacilnosti. Poznati mora nekatere slovstvene vrste (kratka pripoved, povest, roman, humoreska, potopis, spomin). Poznati mora najbolj tipicne lastnosti pesniskega sloga (ukrasni pridevek, metafora, primera, ponavljanje, rima). Besedilu zna dolociti temo in motive. Literarnoteoreticno znanje vedno preverjamo ob konkretnem besedilu.

2.1.3  Knjizevna kultura

Knjizevna kultura --- ozji vzgojni cilj pouka knjizevnosti je v dveletnih poklicnih solah zelo pomemben in najtezje dosegljiv. Ce bomo ucencem SKR v tako kratkem casu, ki nam je na voljo, vzbudili pozitivno sprejemanje leposlovja, pozitiven odnos do knjizevne ustvarjalnosti, potrebo po knjigi, bo to lep uspeh. Poskusamo ga lahko doseci na razlicne nacine: z obiskom kulturnih prireditev, s pripravo razrednih »literarnih vecerov«, z razlicnimi tekmovalnimi dejavnostmi (kdor je v tem mesecu prebral eno/kako knjigo, dobi tocko ...), z obcasnim spodbujanjem »ustvarjalnih« poskusov (zapisite tri rimane verze, napisite salo, nadaljuj zgodbo ...).Vse te cilje je tezko doseci brez ustreznega ucbenika, zato se nam postavlja vprasanje, kaksen naj bi bil ucbenik za pouk knjizevnosti v dveletnih poklicnih solah.

2.1.4  Moznosti drugacnih ucbenikov za pouk knjizevnosti

V sedanjem solskem sistemu veljajo za poklicne sole tiste sole, ki ucenca v dveh do treh letih pripravijo na dolocen poklic. Ucni nacrt in katalog znanja za zakljucni izpit iz materinscine zahteva, da je knjizevno znanje urejeno po literarnozgodovinskem nacelu. Temu nacelu sledijo tudi ucbeniki, ki so v uporabi v srednjih solah, saj je njihova zgradba odvisna od ucnega nacrta.

Menim, da je primerno obravnavati slovensko knjizevnost z zgodovinskega nacela, ce pri tem upostevamo tudi dojemljivost ucencev. Ponovno bi bilo potrebno preveriti, ali bi moral ucenec poznati resnicno vsa tista besedila iz svetovne knjizevnosti, ki so predpisana z ucnim nacrtom. Vprasljivo se mi zdi uvrscanje besedil po tematskem nacelu, saj menim, da mora biti knjizevno znanje kljub vsemu povezano v trdnejsi sistem.

V ucnem nacrtu za dveletne poklicne sole so doloceni samo avtorji, ki jih morajo ucenci spoznati, zato je ucitelju prepuscena vecja svoboda pri izbiri besedil in lahko bolj uposteva dojemljivost ucencev, ceprav sledi literarnozgodovinskemu nacelu. Ucenci imajo tezave s sprejemanjem starejsih besedil, vendar tudi med njimi ucitelj lahko najde besedila, ki so jim bolj ali manj blizu.

Na teh izhodiscih sem se torej lotila sestave ucbenika za pouk knjizevnosti v SKR.

2.1.5  Slovenska knjizevnost: berilo s pregledom slovenskega slovstva skozi stoletja

2.2  Postopek sestavljanja ucbenika

2.2.1  Nacrt dela

V prvi fazi sestavljanja ucbenika sem pripravila izbor avtorjev in besedil, ki naj bi jih uvrstila v ucbenik. O izboru sem se posvetovala s profesorico slovenskega jezika in knjizevnosti, ki ima izkusnje s poucevanjem v dveletni poklicni soli.

V nacrtu sem opredelila tudi namen, okvirno zgradbo in obseg ucbenika. Ucbenik sem namenila izkljucno ucencem, ki obiskujejo programe dveletne poklicne sole na Srednji tehniski in zdravstveni soli Novo mesto (poklica kovinar, gradbenik). Moj cilj je bil olajsati pouk knjizevnosti, s tem pa doseci tudi vecjo motiviranost ucencev za delo. Ucbenik naj bi obsegal okoli 50 strani (format A4). Besedilom naj bi bila dodana tudi vprasanja za preverjanje razumevanja besedila in kratka pojasnila o znacilnostih dobe, v kateri je besedilo nastalo.

2.2.2  Didakticna obdelava besedila

Izbiri besedil je sledila didakticna obdelava besedila. Ugotoviti sem morala, kateri deli bi bili ucencem tezje razumljivi, na kaj v besedilu je potrebno ucence posebej opozoriti, dolociti vzgojno-izobrazevalne cilje za obravnavo posameznih besedil.

Pri izbiri odlomkov iz posameznih del sem pazila, da niso dolgi in da dajejo vec moznosti za interpretacijo. Neznane besede so razlozene takoj za umetnostnim besedilom, nato pa v okvirju sledijo vprasanja. Ta del priprave ucbenika je bil morda najtezji, saj morajo biti vprasanja prilagojena sposobnostim ucencev.

Kjer ob besedilu navajam tudi pojasnila, so le-ta zapisana pod vprasanji.

2.2.3  Oblikovanje poglavij

Ze ko sem se odlocila za literarnozgodovinsko nacelo oblikovanja, je bila dolocena razvrstitev besedil v ucbeniku. Besedila sem uvrstila v devet poglavij, prvo poglavje je uvodno in ucenca seznani z nekaterimi knjizevnimi pojmi. Poglavja sem zacela z literarnozgodovinskim uvodom. Izjemi sta bili 2. in 10. poglavje (Ljudsko slovstvo, Knjizevnost od leta 1941-1945). 3. poglavje (Protestantizem) se je zacelo s Trubarjevim besedilom, pomen obdobja pa sem utemeljila za odlomkom.

2.2.4  Zbiranje mnenj o podobi ucbenika in dokoncno oblikovanje

Poskusno verzijo ucbenika sem dala v pregled stirim kolegicam. Za mnenje o primernosti vprasanj sem prosila tudi solsko pedagoginjo. Pri nadaljnjem oblikovanju ucbenika sem upostevala njihovo mnenje in predloge. Dodala sem pet besedil (basen, epigram, pregovore, zivalsko pravljico, Menartovo pesem). Preoblikovala sem nekatera vprasanja in pojasnila, poglavja sem zaokrozila z vprasanji za ponovitev.

Ucenci so tako popravljen ucbenik zaceli uporabljati novembra 1994. Pouk knjizevnosti je resnicno postal prijetnejsi, vendar sem kmalu zacela ugotavljati, da bi bilo mogoce marsikaj storiti boljse. Zacela sem pripravljati spremembe, k cemur me je spodbudilo med drugim tudi to, da je za oddelek kovinarjev, ki imajo teoreticni pouk v drugi polovici solskega leta, zmanjkalo ucbenikov in je bilo potrebno dati v vezavo dodatno stevilo izvodov. Pri novi verziji ucbenika sem upostevala nekatera navodila dr. Boze Krakar Vogel pa tudi pripombe uciteljic, ki so ucbenik uporabljale.

2.3  Zgradba ucbenika

Ucbenik uvaja poglavje Uvod v knjizevnost, ki ucenca seznani s pojmi knjizevnost, ljudska in umetna knjizevnost, oblike knjizevnosti in knjizevne vrste. Kratko razlago sem povzela po ucbeniku Janka Kosa Knjizevnost.

Uvodnemu poglavju sledi glavni del ucbenika: Slovenska knjizevnost skozi stoletja. Sestavljeno je iz enajstih poglavij: Srednjevesko pismenstvo ali obdobje prvih zapisov, Ljudsko slovstvo, Protestantizem, Protireformacija in barok, Razsvetljenstvo, Romantika, Realizem, Moderna, Obdobje med obema vojnama, Knjizevnost od leta 1941 do 1945 in Sodobna knjizevnost. Odlocila sem se torej za litrarnozgodovinsko izbiro in razporeditev vsebin, saj je na ta nacin najlazje doseci cilj, ki ga zastavlja katalog znanja: prebrana besedila in njihove avtorje zna ucenec uvrstiti v ustrezno casovno in slogovno obdobje.

V ucbenik sem uvrstila stiriinstirideset besedil. Ker sem hotela predstaviti cim vec avtorjev, sem se odlocila predstaviti vsakega avtorja z le enim delom, za katerega sem menila, da je zanj znacilno, obenem pa dozivljajsko blizu ucencem, ki jim je ucbenik namenjen. Izjemo sem naredila pri Linhartu in Presernu. Na koncu umetnostnega besedila so vprasanja, ki so lahko v oporo pri obravnavi besedila ali pa za samostojno delo. K besedilom so dodana nekatera osnovna literarnoteoreticna in literarnozgodovinska pojasnila. Obseznejse biografske podatke sem dodala le pri Francetu Presernu, Ivanu Cankarju in Prezihovem Vorancu (glede na zahtevo v katalogu znanja).

Posamezna poglavja se zacenjajo s kratko oznako dobe, vsako knjizevno obdobje zaokrozajo vprasanja za ponovitev.

Ucbenik zakljucuje preglednica slovenske knjizevnosti skozi stoletja.

2.4  Izbira besedil

Za boljso predstavo o sestavi ucbenika dodajam seznam besedil:

UVOD V KNJIZEVNOST		3
SLOVENSKA KNJIZEVNOST SKOZI STOLETJA		5
1.	SREDNJEVESKO PISMENSTVO	5
ALI	OBDOBJE PRVIH ZAPISOV	5
2.	LJUDSKO SLOVSTVO	7
	KURENT	7
	SVETI LUKEZ	9
	AJDA IN SLOVENCI	10
	LEPA VIDA	11
	AL ME BOS KAJ RADA MELA	12
	LJUDSKA MODROST	13
3.	PROTESTANTIZEM	14
	Primoz Trubar: TA EVANGELI SVETEGA MATEVZA, 1555	14
4.	PROTIREFORMACIJA IN BAROK	16
	Janez Svetokriski: IZ PRIDIGE NA NOVEGA LETA DAN	16
5.	RAZSVETLJENSTVO	18
	Anton Tomaz Linhart: ZUPANOVA MICKA	18
	Anton Tomaz Linhart: TA VESELI DAN ALI MATICEK SE ZENI	20
	Valentin Vodnik: DRAMILO	20
6.	ROMANTIKA	22
	France Preseren: POD OKNOM	23
	France Preseren: KRST PRI SAVICI	24
	France Preseren: ZDRAVLJICA	26
7.	REALIZEM	29
	Fran Levstik: MARTIN KRPAN	29
	Simon Jenko: OBRAZI	31
	Josip Jurcic: DESETI BRAT	31
	Josip Stritar: OPICA IN NJENA OTROKA	33
	Janez Trdina: GOSPODICNA	34
	Simon Gregorcic: SOCI	35
	Ivan Tavcar: VISOSKA KRONIKA	36
	Janko Kersnik: KOLESARJEVA SNUBITEV	38
	Anton Askerc: MEJNIK	40
8.	MODERNA	42
	Dragotin Kette: NA TRGU	42
	Josip Murn - Aleksandrov: V DALJAVI	43
	Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA	43
	Oton Zupancic: ZEBLJARSKA	45
9.	OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA	47
	EKSPRESIONIZEM (1918-1930)	47
	Srecko Kosovel: GODBA POMLADI	47
	SOCIALNI REALIZEM (1930-1941)	48
	France Bevk: KAPLAN MARTIN CEDERMAC	48
	Ciril Kosmac: GOSENICA	49
	Lovro Kuhar - Prezihov Voranc: POTOLCENI KRAMOH	50
10.	KNJIZEVNOST OD LETA 1941 DO 1945	53
	Karel Destovnik - Kajuh: LJUBEZENSKE	53
	Vladimir Pavsic - Matej Bor: SRECANJE	54
11.	SODOBNA KNJIZEVNOST	55
	Tone Pavcek: PREPROSTE BESEDE	55
	Janez Menart: CROQUIS	56
	Dane Zajc: VSE PTICE	57
	Edvard Kocbek: MOCNA RDECA JUNCA GRESTA	57
	Beno Zupancic: SEDMINA	58
	Svetlana Makarovic: KAKO SE JE OPICA SPREMENILA	59
	Gregor Strnisa: ZABE	60
	Frane Milcinski Jezek: PISMO ZA MARY BROWN	62
EPIGRAM ZA KONEC		63
PREGLED LITERARNIH OBDOBIJ V SLOVENSKI KNJIZEVNOSTI		64

2.5  Vprasanja

2.5.1  Vprasanja v ucbenikih za knjizevnost --- splosno

Vprasanja imajo v sodobnih ucbenikih za knjizevnost pomembno vlogo. Menim, da predstavlja izbira vprasanj tezjo plat priprave ucbenika, saj morajo biti primerna sposobnostim ucencev, ki jim je ucbenik namenjen. Pri sestavljanju ucbenika sem imela najvec tezav ravno pri sestavi vprasanj, saj morajo biti zaradi nizje sposobnosti ucencev v dveletnih poklicnih solah cim bolj konkretna, preprosta in razumljiva.

2.5.2  Vprasanja v Slovenski knjizevnosti

Vprasanja v ucbeniku lahko razdelimo v dve skupini. Prvo in vecjo skupino predstavljajo vprasanja, vezana na posamezno besedilo. Zaradi strukture ucencev prevladujejo vprasanja nizjega nivoja, in sicer enopomenska --- spominska. Preverjajo, kako so si zapomnili podrobnosti iz besedila.

Primeri: Kdo je bil Kurent? Kako je Lukezeva zena sprejela gosta? Katere lastnosti je imel cudezni koren? Kaj je privedlo Krpana na Dunaj?

Med vprasanja nizjega nivoja sodijo tudi alternativna vprasanja, vendar je pravih odlocevalnih vprasanj le pet, pet pa sem jih dopolnila z vprasanji in nalogami visjega nivoja: zakaj, dopolni, utemelji, primerjaj.

Med vprasanji visjega nivoja mocno prevladujejo vprasanja za razumevanje, ki se od enopomenskih vprasanj locijo po tem, da mora ucenec oblikovati odgovor samostojno in selektivno. Odgovor je lahko daljsi in ni strogo omejen in z vprasanjem ze vnaprej dolocen.

Primeri: Kaksen je odnos med clovekom in naravo v prvi pesmi in kaksen v drugi? Kaksna je razlika med Soco v zgornjem in spodnjem toku? Kako to razliko ponazori pesnik? Katere lastnosti kaplana Martina Cedermaca se pokazejo ob njegovi zadnji pridigi? Kaj je Lovra privedlo do tega, da je spremenil svoj odnos do nebogljene sirote? Razlozi hudiceve besede: Od nekdaj me je veselilo prizigati ljudem luci in jim tociti cisto vino.

Ucenec mora ob nekaterih besedilih primerjati besedila in pojave med seboj: Poisci razlike med obema pesmima. V cem se razlikujeta basen in zivalska pripovedka? Katero balado se poznas? Primerjaj jo z Mejnikom in ugotovi razlike (avtorstvo, zgradba, slog ...). Primerjaj Borovo pesem s Kajuhovo.

Vprasanj, ki zahtevajo vrednotenje, je manj: Kaj menis o Izidorjevem ocetu? Kaksen vtis je naredila pesem nate? Kaj menis o sodnikovem odgovoru? Razlozi svoj odnos do ljudi, ki imajo kako pomanjkljivost. Kaksno je tvoje mnenje o polozaju cloveka v danasnjem svetu? Po uporabi ucbenika v praksi sem ugotovila, da bi moralo biti taksnih vprasanj tudi vec, saj pri ucencih spodbujajo samostojno razmisljanje.

Manjsi poudarek je na analizi z uporabo literarne teorije. Ucenec mora poiskati motive, dolociti temo, pesniska sredstva (ukrasni pridevek, metafora, primera, metonimija, onomatopoija, poosebitev), dolocati knjizevno vrsto in zvrst. Rimo in verz doloca le v Presernovi in Jenkovi pesmi.

Na sporocanje in ustvarjalnost se nanasajo naloge, kot so: Napisi obnovo. Napisi sestavek z dvogovorom in samogovorom. S sosolcem dramatiziraj odlomek. K razlicnim oblikam sporocanja je potrebno ucence spodbujati cim bolj pogosto ob vseh besedilih.

Vkljucena so tudi vprasanja, ki povezujejo pouk knjizevnosti z jezikovnim. (Poisci sopomenke ... Narecne izraze zamenjaj z zbornimi.).

Ucenci na vprasanja lahko odgovarjajo samostojno, vendar naj bi jih predhodno pregledali skupaj z uciteljem in ze pred zacetkom dela pojasnili morebitne nejasnosti. Ceprav sem skusala vprasanja oblikovati cim bolj preprosto, pa gotovo ne morejo biti popolnoma razumljiva prav vsem ucencem.

Vprasanja, ki se nanasajo na umetnostno besedilo, so locena od ostalega teksta z okvirjem. Izjemoma je postavljenih nekaj vprasanj oziroma nalog na koncu pojasnil: Kaksna je razlika med bajko in legendo?; Preglednico dopolni z ustreznimi primeri (naslovi pesmi, verzi); Kaksne so kitice v Uvodu? Ugotovi, kaksna sta verz in rima; Ugotovi, katera dela Ivana Cankarja imate v vasi solski knjiznici ...

Na koncu vseh poglavij so vprasanja za ponovitev. Vecina je enopomenskih spominskih vprasanj. Z njimi ucenec ponovi, kar je izvedel o dolocenem knjizevnem obdobju, katere knjizevnike in pojme je spoznal.

Vprasanja, ki se nanasajo na razmere v casu, v katerem je delo nastalo, usmerjajo ucenca v uporabo literarnih in zgodovinskih prirocnikov in knjiznice. Ob tem je potrebno poudariti, da bi morala biti ena izmed prvih ur pouka slovenskega jezika in knjizevnosti obisk v knjiznici. Tam se ucenec seznani z ureditvijo in fondom knjiznice, nacinom dela in pravili izposoje. To je toliko bolj pomembno, ker ucenci, ki obiskujejo poklicno solo, obicajno niso uporabniki knjiznic. Ucence ob tej priloznosti seznanimo z leksikoni, enciklopedijami, slovarji in drugimi prirocniki, ki jih premore solska knjiznica. Nekaj ur je potrebno posvetiti uporabi prirocnikov. Naucimo jih uporabljati vsaj Leksikon Cankarjeve zalozbe in Slovar slovenskega knjiznega jezika.

2.6  Analiza uporabnosti ucbenika

Ucbenik je v solskem letu 1994/95 uporabljalo 146 ucencev v osmih oddelkih dveletne poklicne sole (gradbena in kovinarska dveletna sola), ki sodijo v sklop Srednje tehniske in zdravstvene sole v Novem mestu. Uporablja ga tudi oddelek za begunce v soli ob delu. Pouk v teh oddelkih izvajamo stiri uciteljice.

14. januarja je zakljucil s poukom prvi oddelek, ki je uporabljal ucbenik Slovenska knjizevnost. V ucbenik so uvrsceni vsi teksti, obravnavani v tem oddelku v prvem letniku. V prvem letniku so spoznali ucne vsebine od ljudskega slovstva do romantike, v drugem letniku pa od realizma do sodobne knjzevnosti.

Z ucbenikom je delo zelo olajsano. Odpadle so skrbi za fotokopije, ki so jih ucenci tako radi izgubljali. Zmanjsal se je strah pred zakljucnim izpitom, saj so tocno vedeli, kaj morajo znati. Zakljucni izpit je uspesno opravilo vseh petnajst ucencev.

Konec januarja sem anketirala ostale tri uciteljice,⁴ ki poucujejo v dveletni soli, saj sem bila prepricana, da so si po nekajmesecni uporabi ucbenika ze oblikovale mnenje o njem.

Uciteljice so novi ucbenik lepo sprejele, saj so bile doslej prepuscene lastni iznajdljivosti. Tezave obcutijo pri obravnavi starejsih tekstov, ki so ucencem zaradi jezika se bolj nerazumljivi. Literarnoteoreticne informacije jim zadostujejo, glede literarnozgodovinskih pojasnil pa je ena izmed uciteljic pogresala vec informacij o reformaciji. Pri sestavi ucbenika sem posebej upostevala nacelo, da se mora ucitelj v oddelkih SKR omejiti na najnujnejse. V ucbeniku za dveletne sole naj bi bilo toliko informacij, kolikor naj bi jih ucenec znal. Ucitelj mora sam presoditi, koliko pojasnil bo dodal, zavedati pa se mora, da je poudarek na besedilu. Vse tri uciteljice posebej obcutijo problem vprasanj. Tudi sama sem ob uporabi ucbenika ugotavljala, da so nekatera se vedno prezahtevno oblikovana in da jih je treba spremeniti. Strinjam se s pripombo, da bi bil ucbenik s slikovnim gradivom dosti bolj privlacen, vendar pa je to, dokler je le v obliki skript, tezko izvedljivo.

3.  Zakljucek

Delo v oddelku skrajsanega programa je lahko uspesno in v zadovoljstvo, ce ucitelj sprejme ucence brez predsodkov, taksne, kot so. Ce uposteva smernice za delo v dveletnih poklicnih solah, svojih ciljev in zahtev ne bo postavil previsoko. Ucenci bodo ob dozivljanju uspeha zaceli spreminjati tudi svoj odnos do materinscine, kar nam mora biti eden izmed najpomembnejsih ciljev. K odnosu do materinscine in motivaciji za delo veliko prispeva tudi preskrbljenost z ucnimi pripomocki. Brez dvoma je ucbenik ucencev glavni pripomocek in nizje sposobnosti ima ucenec, vecji pomen ima zanj ucbenik. Zal pa je ravno za dveletne poklicne sole v tem pogledu storjeno najmanj.

Ko sem pricela s sestavljanjem ucnega pripomocka za svoje ucence, sem si delo predstavljala veliko bolj preprosto, kot je bilo potem v resnici. Ceprav je ucbenik ze nasel pot med prve uporabnike, se zavedam, da delo se ni koncano in da to sploh se ni ucbenik, kakrsnega bi zelela pripraviti. Marsikaj bi lahko se spremenila in seveda tudi dodala, npr. vec vprasanj za vzbujanje predstav, zaznavanje razpolozenj, vrednotenje ... Morda bi bilo dobro kot drugi del dodati se besedila iz svetovne knjizevnosti. Ta bi bila lahko razvrscena tudi po drugacnem nacelu, kot so besedila iz slovenske knjizevnosti, npr. po tematskem. Ucbenik bi popestrila besedila, ki bi bila zanimiva za ucence in bi spodbujala predvsem branje (odlomki iz zgodovinskih, pustolovskih, kmeckih povesti, znanstvene fantastike, stripov, anekdote ...). Slikovno gradivo bi dalo ucbeniku privlacnejsi videz. Seveda bi moralo biti funkcionalno vkljuceno.

Pri sestavljanju novih ucnih nacrtov in ucbenikov pa bi morali sestavljalci imeti v mislih, da mora obveljati na posameznih stopnjah izobrazevanja razlicno nacelo uvrscanja besedil: ce bodo v triletnih poklicnih solah besedila uvrscena po tematskem nacelu, ne sme veljati isto nacelo tudi v ucbenikih za dveletne poklicne sole. Ucenci si z izobrazevanjem v SKR dopolnijo osnovnosolsko izobrazbo in mnogi nadaljujejo solanje v triletni poklicni soli. Ker gre za dopolnjevanje osnovnosolskih znanj, pa bi vsekakor moralo veljati pri pouku knjizevnosti v dveletni poklicni soli isto nacelo kot v 8. razredu osnovne sole.

Danes dozivljajo poklicne sole velike spremembe, ki bodo gotovo vplivale tudi na pouk materinscine. Potrjen je ze ucni nacrt za triletne poklicne sole in prav bi bilo, da pridejo zdaj na vrsto dveletne poklicne sole. Upajmo le, da bo novi ucni nacrt usklajen z nalogami in cilji, ki jih ima SKR.

Literatura

Dveletni in triletni program poklicnih sol (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport, 105-110.

Boza Krakar - Vogel (1993). Didakticna struktura in uporabna nacela pouka knjizevnosti. Knjizevnost v prvem letniku srednje sole: prirocnik za ucitelja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport, 7-25.

Boza Krakar - Vogel (1991). Skice za knjizevno didaktiko. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo, 32 str.

Barica Marentic - Pozarnik, Leopoldina Plut (1980). Kakrsno vprasanje, taksen odgovor: prirocnik o pedagosko-psiholoskih osnovah zastavljanja kvalitetnih vprasanj pri pouku. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za solstvo, 82 str.

Vladimir Poljak (1974). Didaktika. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije.

Vladimir Poljak (1983). Didakticno oblikovanje ucbenikov in prirocnikov. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije, 71 str.

Predlog Zakona o poklicnem izobrazevanju z obrazlozitvijo (1994). Solski razgledi st. 17 (21. nov. 1994). Objave, str. 43.

Dragutin Rosandic' (1986). Metodika knjizevnog odgoja i obrazovanja. Zagreb: Skolska knjiga, 768 str.

Slovenski jezik in knjizevnost: katalog znanja za zakljucni izpit v poklicnih in strokovnih solah (1991). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport, 30-45.

Slovenski jezik in knjizevnost: ucbenik za 1. in 2. letnik skrajsanih programov (1984). Maribor: Zalozba Obzorja, 381 str.

Opombe

¹

Ucni nacrt za predmet slovenski jezik in knjizevnost. V: Dveletni in triletni programi poklicnih sol (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport, str. 105.

²

Ucni nacrt, str. 105.

³

Ucni nacrt, str. 106.

⁴

Slavka Breznikar, Barica Kraljevski, Ksenija Lorber.