|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Iz dela slavističnih društev |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Vesna Gomezel |
Poročilo SD Koper o 2. Primorskih slovenističnih dnevih
(Sežana, 18. - 20. aprila 1991)
Primorska slavistična društva (SD Koper, SD Nova Gorica, SD Trst-Gorica-Videm) in koprska ter novogoriška enota Zavoda RS za šolstvo so tudi letos pripravili Primorske slovenistične dneve, tokrat z osrednjo temo Srečko Kosovel. Izvedbeni del prireditve je prevzelo SD Koper.1 Prireditev je potekala deloma v novem sežanskem kulturnem domu, imenovanem prav po Srečku Kosovelu, deloma pa v pesnikovi rojstni hiši, kjer imata danes prostore sežanska osnovna šola in delavska univerza.Prvi dan sta po uvodnih recitacijah sežanskih srednješolcev in pozdravnih besedah župana Ivana Vodopivca o Kosovelu spregovorila Ciril Zlobec in Pavle Merku, Primorca, ki sta pesnikovo družino tudi osebno poznala. Oba sta poudarila, kako zelo počasi je slovenska literarna kritika sprejemala delo Srečka Kosovela.
Sledil je literarni večer Združenja književnikov Primorske, na katerem so svoja dela brali Nevin Birsa, Milojka Žižmond, Aleksander Peršolja, Vida Mokrin in Jožek Štucin.
Drugega dne so v dopoldanskem, znanstvenoraziskovalnem delu s svojimi referati nastopili primorski slavisti, prevajalci in drugi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s Kosovelom: Lučka Čehovin (Černigoj in družina Kosovel), Pavle Skrinjar (Kosovelova soba), Marija Pirjevec (Odmevi S. Kosovela v italijanskem kulturnem prostoru), Andreja Duhovnik (Prikaz Kosovela v oblikovanju drugačnih vzgojnoizobraževalnih programov), Ivana Slamič (Ajdovski literarni ustvarjalci in njihovo branje Kosovela), Jolka Milič (Samoglasnik o ali i? Pesem z metaforičnim ali opisnim koncem?), Danica Filipčič (Evakuacija duha), Marija Vidmar (Problem ogledala v filozofiji, pri Kosovelu in v slovenski književnosti), Franc Černigoj (Blizu si mi, mrtvi pesnik), Mateja Škrinjar (Podoba krasa v Kosovelovi impresionistični in ekspresionistični liriki), Bojan Kranjc (Matematikov pogled na Kons 5).
V popoldanskem delu, namenjenem didaktično-metodičnim pristopom k S. Kosovelu, so s svojimi prispevki sodelovali predvsem učitelji slovenskega jezika: Zoltan Jan (Kosovel in tehniki), Marjan Štrancar (Kons 5, šolska interpretacija), Jolanda Fičur (Lirika na razredni stopnji), Jasna Čebron (Kosovelovo pesništvo za otroke), Nives Lipanje (Kosovel in osmošolci), Metka Morovič (Kosovel ob delu z nadarjenimi učenci), Alferija Bržan (Kosovel v srednješolskih učbenikih). Predavanjem je sledila kratka razprava.
Referati so osebnost in delo Srečka Kosovela osvetlili s številnih, tudi popolnoma novih vidikov. Vsa predavanja so bila zanimiva in kakovostna, pripravljena in izvedena na visoki strokovni ravni. Zelo konkretni in s tem za učitelje slovenskega jezika izredno koristni so bili prikazi šolskih interpretacij Kosovelovih pesmi za osnovno in srednje šole. Tako so si primorski učitelji posredovali lastne izkušnje, pridobljene pri približevanju Kosovelovega dela učencem na različnih stopnjah.
Vsi referati bodo objavljeni v eni izmed jesenskih številk Primorskih srečanj, reviji za družboslovje, gospodarstvo in kulturo.
Za tretji dan načrtovano strokovno ekskurzijo po Krasu z didaktično vpeljavo, ki sta jo pripravila Silvo Fatur in Bogdan Vran, so organizatorji zaradi slabega vremena morali odpovedati in jo prestaviti na soboto, 25. maja.
Opombe
