|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Iz dela slavističnih društev |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Predlog aktiva slavistov Srednje zdravstvene šole in gimnazije, Ljubljana, Šubičeva 1 za spremembo normativov in standardov za sistematizacijo delovnih mest na srednji šoli
Aktiv slavistov Srednje zdravstvene šole in gimnazije se ne strinja z enotno tedensko učno obveznostjo vseh učiteljev teoretičnih predmetov --- 20 ur tedensko. Sprejemljivejši se nam je zdel predlog v osnutku kolektivne pogodbe, ki je predvideval 18-urno tedensko obveznost za učitelje tujih jezikov ter 20-urno za druge učitelje. Tako diferencirana učna obveznost se nam zdi tudi edina pot, da bo učitelj slovenskega jezika vsaj približno v enakem položaju z ostalimi učitelji, predvsem pa bi tako lahko izboljšal kvaliteto svojega dela.Utemeljitev: Temeljni cilj predmeta slovenski jezik in književnost je usposobiti učence za vsestransko učinkovito uporabo jezikovnih (govornih in pisnih) sredstev v različnih govornih oziroma sporočevalskih položajih. (Glej učni načrt!)
Novejše raziskave ugotavljajo, da je govorna in pisna usposobljenost slovenskih učencev iz leta v leto slabša. To pa je seveda mnogo več kot samo problem predmetnega področja slovenski jezik in književnost, saj je brez temeljitega znanja materinega jezika težko pričakovati, da bo učenec uspešen na drugih področjih. Brez aktivne rabe jezika ne more biti niti ustvarjalnega mišljenja niti ustvarjalnega človeka.
Slavisti pa ugotavljamo skromno besedišče naših učencev, velike pravopisne težave, zadrego in okornost pri izražanju in celo nerazumevanje pisnih navodil --- npr. pri nalogah za sprejemni izpit.
Učitelji slovenskega jezika čutimo dolžnost in odgovornost usposobiti učence, da bodo na koncu šolanja zmožni nastopati kot samozavestni tvorci ustnih in pisnih besedil. Tega cilja ni mogoče doseči brez neposrednega spremljanja in usmerjanja vsakega učenca posebej --- njegovega govornega in pisnega napredovanja, ki pa je pri vsakem učencu individualno.
Zato je nesporno, da noben drug predmet ne zahteva od učitelja toliko časa poleg neposrednega dela v razredu. Slavist popravlja doma šolske, kontrolne in domače naloge, spremlja in pripravlja seminarsko delo in domače branje. Pri korekturah se ne more zadovoljiti zgolj z odpravljanjem pravopisnih napak, ampak mora učenca usposobiti tudi funkcijsko in stilno. Tudi pri korekturah se jasno pokaže, da ne zadošča učiteljeva strokovnost na lastnem področju, ampak potrebuje izrazito polivalentna znanja (iz psihologije, filozofije, zgodovine, umetnosti, poznati mora družbena dogajanja in celo dogajanja na področju znanosti). Pri učencih bo popolnoma izgubil ugled, če bodo ugotovili, da ne spremlja novosti na področju leposlovja, gledališča, filma, televizije... Za vse to je potreben čas! Pisni izdelki nimajo pravega smisla ne učinka, če učenec v njih ne dobi redne povratne informacije.
Slovenščina je edini učni predmet, ki ga kot zaključni izpit opravlja celotna generacija učencev. Učitelj mora pripraviti in popraviti klavzurne naloge, pripraviti učence na zaključni izpit, izdelati izpitne listke in izprašati vse učence. Tudi ob uvajanju mature bo odgovornost slavistov velika.
Ob učiteljih matematike pa iz leta v leto popravljamo tudi preizkuse znanja za izbirni postopek v srednjo šolo. To delo ni nikjer niti omenjeno, kaj šele ovrednoteno.
V svetu še danes priznavajo, v prejšnjih časih pa so tudi pri nas priznavali učitelju materinščine posebno vlogo tudi z manjšo učno obveznostjo v primerjavi z drugimi predmeti. Starejši kolegi pravijo, da je bilo to nekaj samo po sebi umevnega. Danes pa slavisti ugotavljamo, da smo v izrazito neenakopravnem položaju, da smo preobremenjeni in utrujeni. Za ustvarjalno delo je treba veliko časa. Sprašujemo se, kako bo neustvarjalen učitelj, ki je nezadovoljen sam s seboj, vzgajal ustvarjalnega učenca.
