Oblikovne posebnosti hišnih imen v Vnanjih Goricah

Góliča (?lče)

Goríčovci (aríčouc)

Krompírjovcem (kramprocm

Sókarje (skare)

Fižólarje (fržvare)

V Avstriji ter Avstro-Ogrski so se Vnanje Gorice razvijale in širile postopoma in tako je bilo tudi v prvi Jugoslaviji. Pravi prevrat je prinesla šele druga polovica tega stoletja, ko so bližnjo Ljubljano začeli polniti ljudje z vseh vetrov druge Jugoslavije in je priseljencem s širšega slovenskega in delno hrvaškega podeželja pogosto ostala le zasebna pozidava mestne okolice. Tudi v Vnanjih Goricah so močno obdavčeni kmetje tedaj začeli razprodajati zazidalno polje okrog jedra vasi, zlasti pod D?lgo njívo in na Ta nôvi póti, in ob slovenski osamosvojitvi so priseljenci sestavljali že polovico vnanjih Goričovcev Vnánjčanov. Sezidane nove hiše v spalnih naseljih priseljencev, ki so zvečine v mestu zaposleni vozači, pri tem predstavljajo svet zase, ker se tesnejše vezi z domačini šele oblikujejo predvsem v šoli in v cerkvi ter v diskih in v strankah.

Soočenje dveh svetov se mimo nasprotja domačega narečja mestnemu prostorečju kaže tudi v hišnih imenih. Ta se pri hišah domačinov praviloma razhajajo z obstoječimi ali nekdanjimi mlajšimi ali starejšimi priimki hišnih gospodarjev, pa čeprav navsezadnje le glasovno, kakor v primerih:



Čúden	Čúdenj	(čúdi)
Lahárner	Lahájnar	(laxânar)
M?rtelj	M?rtl	(mértl)
Šífrer	Šíflar	(šífler)

Tu pa tam je že izoblikovano kakšno novo hišno ime tipa Amfora kot ime gostilne oziroma tipov Síd (=sosed) namesto nekdanjega Móžika (=možka) ali Slavónec namesto nekdanjega Matévža, nastalih ob preprodaji hiš bližje vaškega jedra. Podobne posamične spremembe so se pojavljale že prej, ko je s spremembo dejavnosti na primer nekdanji Krôvec postal Žgánjar. Očitno novo pa je spet hišno ime V?č ko dóhtar, primerljivo z enobesednim hišnim imenom Drpálež, kolikor je slednje res nastalo iz klica Drž pa l? (skriváča)!

Posebna hišna imena so torej lastna predvsem staremu vaškemu jedru nasproti skladnosti imen hiš s priimki njihovih lastnikov v novih naseljih. Posebnim hišnim imenom so pri tem navadno enaka imena hišnih gospodarjev in včasih gospodinj. V tej zvezi je zanimiv primer, ko se nečaki in nečakinje iste Šúštarjove po stricu Fránclnu imenujejo tudi Fránclnovi (fránclno), po teti Míci pa Míclnovi (míclno). Razhajanje hišnih imen z imeni hišnih gospodarjev je bolj redko in ga na zunaj zaznamuje že raznotero vezanje s predlogi lege in ne le s predlogom pri (pr) ter opisovanje imen hišnih gospodarjev ali gospodinj s svojilnimi sintagmami tipa Blátova Mára (bwátava mâra) po vzorcih:

Bláto	(na bwát)	Blátov -a	...
Hríb	(na xríb)	Hríbov -a	...
Koríto	(pr karít)	Korítov -a	...
Váhtnica	(u vâxtnc)	Váhtnicin -a	...

Podobno se s sintagmami poimenujejo sprva brezočetni ali priženjeni gospodarji hiš, ki so dobile imena po gospodinjah, tipa Jéricin Filíp (rcn flîp) po vzorcih:

Anka	(âka)	Ankin -a	...
Brínovka	(brínoka)	Brínovkin -a	...
Hríbovka	(xríboka)	Hríbovkin -a	...
Jérica	(rca)	Jéricin -a	...

Ustrezno nasprotje predstavljajo svojilne sintagme novejših hišnih imen, narejenih po krstnih hišnih imenih gospodarjev:

Andréjec	(ndréc)	Andréjcov -a	...
Ivan	(îvan)	Ivanov -a	...
Jóhan	(xan)	Jóhanov -a	...
Matíja	(matîa)	Matíjatov -a	...
Stánko	(stâko)	Stánkotov -a	...
Tóne	(tône)	Tónetov -a	...

Stara hišna imena namreč nastopajo v obojespolnih oblikah, za gospodarje in gospodinje:

Andréjčovec	(ndrečoc)	Andréjčovka	Andréjčov(cov) -a	...
Bésničan	(bšnčen)	Bésničanka	Bésničanov -a	...
Brínovec	(brínoc)	Brínovka	Brínovcov -a	...
Drobníčovec	(drabníčoc)	Drobníčovka	Drobníčovcov -a	...
Ižánec	(ižánc)	Ižánka	Ižáncov -a	...
Jóžkovec	(iškoc)	Jóžkovka	Jóžkov(cov) -a	...
Otresáč	(vatrsáč)	Otresáčka	Otresáčov -a	...
Šínkovec	(šíkoc)	Šínkovka	Šínkoucou -a	...
Tomážovec	(tamâžoc)	Tomážovka	Tomážov(cov)	...
Žiróvec	(žr?c)	Žiróvka	Žiróvcov -a	...

Primerjava s pripisanimi svojilnimi pridevniki razkriva delno težnjo po zbližanju imen hišnih gospodinj s temi pridevniki. Vendar ostaja še veliko drugih samostojnih izpeljav:

Krž?	rž?)	Kržéla	Kržétov -a	...
Slab?	(swab?)	Slabéla	Slabétov -a	...
Gršák	(šák)	Gršakúlja	Gršákov -a	...
Pežák	(pžák)	Pežakúlja	Pežákov -a	...
Bírt	(brt)	Bírtinja	Bírtov -a	...
Júrčman	(?rčman)	Júrčmanica	Júrčmanov -a	...
Jóžman	(ôžman)	Jóžmanica	Jóžmanov -a	...
Kôrlež	(kwarlež)	Kôrležica	Kôrležov -a	...
Prímež	(prímež)	Prímežica	Prímežov -a	...
Čámernik	(čámernik)	Čámernica	Čámernikov -a	...
Zahóstnik	(zaxstk)	Zahóstnica	Zahóstnikov -a	...
Kadívnik	(kadîuk)	Kadívnica	Kadívnikov -a	...
Robéžnik	(rb?žk)	Robéžnica	Robéžnikov -a	...
Mrák	(mrâk)	Mrákica	Mrákov -a	...
Marínko	(maríka)	Marínkica	Marínkov -a	...
Kováč	(kaváč)	Kovačíca	Kováčov -a	...

Izpeljave so posebno značilne pri imenih hiš in njihovih gospodarjev na -ar. Imena s to pripono hkrati nakazujejo nekatere dodatne dejavnosti v siceršnjem kmečkem okolju:

Lončár	(vnčár)	Lončaríca	Lončárjov -a	...
Zidár	(zdár)	Zidaríca	Zidárjov -a	...
Čéšnar	(čšnar)	Čéšnarica	Čéšnarjov -a	...
Žnídar	(žnîdar)	Žnídarica	Žnídarjov -a	...
Srákar	(srâkar)	Srákarica	Srákarjov -a	...
C?nkar	(ckar)	C?nkarica	C?nkarjov -a	...
Célar	(c?var)	Célarica	Célarjov -a	...
Dólar	(d?ler)	Dólarica	Dólarjov -a	...
Bôbnar	(bw?bnar)	Bôbnarica	Bôbnarjov -a	...
Méžnar	(mžnar)	Méžnarica	Méžnarjov -a	...
Gášpar	(ášpar)	Gášparica	Gášparjov -a	...
Kápusar	(kâpsar)	Kápusarica	Kápusarjov -a	...
Zdéšar	(zdšer)	Zdéšarica	Zdéšarjov -a	...
Kájžar	(kâžer)	Kájžarica	Kájžarjov -a	...

Res pa je, da je najbolj pogosta popolna ali delna ubranost imen hišnih gospodinj s svojilnimi pridevniki:

Andrejón	(ndrn)	Andrejónovka	Andrejónov -a	...
Antón	(ntn)	Antonóvka	Antónov -a	...
Arnéjček	(rn?čk)	Arnéjčkovka	Arnéjčkov -a	...
Fránclček	(frânclčk)	Fránclčkovka	Fránclčkov -a	...
Gájšter	(áštr)	Gájštrovka	Gájštrov -a	...
Hkávec	(xkâc)	Hkávčovka	Hkávcoc -a	...
Jápelj	(ápl)	Jápljovka	Jápljov -a	...
Kôrl	(kw?rl)	Kôrlnovka	Kôrlnov -a	...
Lúkec	(l?kc)	Lúkcovka	Lúkcov -a	...
Matíček	(matîčk)	Matíčkovka	Matíčkov -a	...
Petráč	(ptráč)	Petráčovka	Petráčov -a	...
Pétrc	(ptrc)	Pétrčovka	Pétrcov -a	...
Savínček	(savînčk)	Savínčkovka	Savínčkov -a	...
Šímen	(šímn)	Šímnovka	Šímnov -a	...
Tíne	(tîne)	Tínetovka	Tínetov -a	...
Tínec	(tínc)	Tíncovka	Tíncov -a	...

Delna ubranost se kaže v izpeljavni izjemnosti starejših imen hišnih gospodinj Hkávčovka in Pétrčovka ne le nasproti svojilnim pridevnikom Hkávcov in Pétrcov ter Andréjčov(cov) in Drobníčovcov, ampak tudi nasproti mlajšim imenom hišnih gospodinj Lúkcovka in Tíncovka. Ob že navedenih pridevniških dvojnicah Andréjčov(cov), Jóžkov(cov) in Tomážov(cov) je mimogrede omenljiva še samostalniška dvojnica Čéšn(ov)ar. Pri starejših hišnih imenih pa je glede na mlajša nastajajoča naposled treba opozoriti tudi na pare, ki izdajajo različno pregibanje imen podobnih izglasij:

Lúka	(lúka)	Lúkovka	Lúkov -a	...
Jáka	(âka)		Jakatov -a	...
Jápelj	(ápl)	Jápljovka	Jápljov -a	...
M?rtl	(mértl)		M?rtlnov -a	...

Različne oblike istih krstnih imen so važne za ločevanje hiš tipa Antón in Tóne, kolikor se hišna imena tako ali drugače ne oprilaščajo, na eni strani spričo nahajanja Mráka na Vasi (na vas) in na Streméni (na strm?n), na drugi strani pa v protistavi Martínov ôče (mrtíno v?če) ali Korénova máti (karnava mát). Vse to variiranje je odsev pomembne vloge hišnih imen v vaškem življenju, ki ima svoje bolj ali manj trdne posebnosti nasproti mestnemu direndaju.