|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in poročila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Mojca Poznanovič |
Prikupna slovenščina za osnovnošolce
Fanči Moljk: VESELA ŠOLA SLOVENŠČINE, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo 1991, 117 strani)
Vesela šola slovenščine je tako po svojem nastanku kakor vsebini ?posebna? knjiga med priročniki za pouk materinščine. Nastala je namreč kot izbor iz gradiva za slovenski jezik, ki ga je avtorica Fanči Moljk že od leta 1978 objavljala v Pionirskem listu za tekmovanje Vesela šola. Priljubljenost njenih jezikovnih in književnoslovstvenih prispevkov je spodbudila profesorico Viko Slabetovo, da je gradivo izbrala, sistematično uredila in pripravila za knjižno izdajo. Razdelila ga je na tri tematska poglavja: Jezikovna vzgoja, Književnost in film ter slovstvena teorija in Sporočanje.Najobsežnejše je poglavje Jezikovna vzgoja, ki vključuje vsebine iz skladnje, oblikoslovja, besedoslovja z besedotvorjem in pravopisa. Področje skladenjske ravnine jezika obravnava glagolski stavek, stavčne člene in zloženo poved. Suhoparno naštevanje izbranih jezikovnih vsebin pa o naravi in namenu priročnika ne pove veliko. Privlačnost knjige je v načinu posredovanja jezikovnih vsebin in v domiselnih vajah. Za ponazoritev navajam odlomek iz predstavitve stavčnih členov z naslovom ?Stavčni členi hodijo na trim?:
?KDO je za ta predlog? se je drl OSEBEK.
VSI bomo šli! so se oglašali vsevprek, le predmet je nekaj stokal, da ga boli glava in prislovno določilo vzroka je navajalo nekakšen vzrok.
KAJ SE DOGAJA? je povzel besedo POVEDEK, ki ima v družini, oprostite --- v stavku --- pomembno besedo.
Na izlet se ODPRAVLJAMO, so se pohvalili.? (Moljk: Vesela šola, str. 12)
Duhovito in izvirno so obdelani tudi drugi skladenjski pojmi, dodane vaje in zadolžitve pa so prilagojene starosti učencev oz. njihovemu predznanju.
Ob izboru iz oblikoslovja lahko učitelj z učenci ponovi in utrdi slovnične kategorije, posebnosti samostalniških sklanjatev, pridevniške besede, glagole, prislove in predloge. Prevladujejo vaje izbirnega in dopolnjevalnega tipa.
Razdelek o besedoslovju in besedotvorju je namenjen bogatenju besednega zaklada, ob vajah za delo v dvojicah pa učenci svoje znanje tudi medsebojno dopolnjujejo.
Naslovi ?Pravopisni trim?, ?Škarjice in predpone?, ?Promet in velika začetnica? pričajo o sproščeni predstavitvi sicer manj priljubljenih pravopisnih vsebin.
V drugem tematskem poglavju Književnost in film ter slovstvena teorija je večina obdelanih tem namenjena učencem višjih razredov na predmetni stopnji. Ob utrjevanju pojmov iz literarne teorije (rima, stopica, lirska pesem) lahko učenci ponovijo znanje o posameznih literarnih ustvarjalcih in njihovih delih. Domiselne so zlasti vaje v obliki kviza, primerne za skupinsko delo v razredu. Nekoliko skromnejša predstavitev poglavij iz filmske vzgoje pa ima splošnoizobraževalni značaj.
Utrjevanju govornih in pisnih navad učencev je namenjeno tretje tematsko poglavje Sporočanje. Vaje ponujajo veliko možnosti za skupinsko delo v razredu, vplivajo pa tudi na razvijanje kulture govornega nastopa. Z manjšimi spremembami so primerne tudi za motivacijo učencev na nižji stopnji osnovnošolskega izobraževanja. Knjiga pa je lahko tudi priročnik za samostojno delo učencev, saj so ji dodane rešitve vseh primerov.
Večletno nastajanje gradiva in prvotno drugačna namembnost ne zmanjšujeta pomena priročnika, ki uspešno združuje ?prijetno s koristnim?. K temu prispevajo tudi duhovite ilustracije Boža Kosa, ki smiselno dopolnjujejo besedne razlage.
