Več kot polovico svojega življenja je bila predavateljica ruskega jezika na Katedri za ruski jezik Filozofske fakultete Vseučilišča v Zagrebu. Več let je bila predstojnica katedre in v letih 1972--1976 ena od podpredsednikov MAPRJAL-a (Mednarodna zveza predavateljev ruskega jezika in književnosti) s sedežem v Moskvi. Bila je članica uredniških odborov različnih časopisov in urednica več slavističnih zbornikov. Ni rusista v bivši Jugoslaviji, ki se ne bi bil srečal z njenimi deli. Težišče svojega dela je posvetila sinhronemu preučevanju ruskega jezika, ne prezre pa tudi diahronih raziskav, kot je npr. ?Oko autentičnosti Slova o polku Igoreve?.

Sodobni ruski jezik preučuje s fonetičnega in fonološkega vidika, ukvarja se z akcentologijo, besedno in stavčno intonacijo, leksikologijo, frazeologijo, ima veliko število del z vidika kontrastivnih in komparativnih jezikovnih odnosov, ne gre mimo sintakse, metodičnega preučevanja pouka ruskega jezika, tehničnih sredstev pri pouku ruskega jezika --- televizije, številnih učbenikov in priročnikov, morfologije, prevajanja, kroničnih zapisov in večjezičnih slovarjev.

Svoje raziskave je največ objavljala v Zagrebu, sledijo Beograd, Novi Sad, Ljubljana, Varšava, Praga, Pariz, Moskva, Sofija, Berlin, Veliko Tyrnovo, Stockholm, Bruselj, Montréal, London, New York...

Največ njenih razprav je bilo objavljeno v časopisih Strani jezici, Živi jezici, Russkij jazyk za rubežom, Contact, Suvremena lingvistika, Književni jezik, Filologija, Croatica, Narodna umjetnost, Prevodilac...

Akademik Antica Menac je uredila več zbornikov, ki vključujejo filološko tematiko ruskega jezika. Sodelovala je z jezikoslovnimi prispevki na simpozijih v Jugoslaviji in širom po svetu.

Sodobno rusko fonetiko obravnavajo njeni ?Očerki po fonetike russkogo jazyka (Zagreb, Sveučilište, Filozofski fakultet, 1965, 112 str.). V soavtorstvu z I. Iljašem je izdala knjigo ?Leksika i frazeologija sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka? (Zagreb, Sveučilište, Filozofski fakultet, 1971, 160 str.); zelo obsežen je zbornik ?Voprosy metodologii i metodiki opisanija russkogo jazyka v sopostavlenii s rodnym? --- zbornik je sama uredila (Zagreb, Savez Slavističkih društava Jugoslavije, 1975, 210 str.), vključuje pa več jezikov, tako npr. mongolščino (S. Galsan), angleščino (R. Filipović), bolgarščino (I. Vaseva-Kadynkova), srbohrvaščino (B. Stanković), ruščino (V. Venturin), skratka, tu najdemo tudi jezikoslovne razprave iz vzhodnih, zahodnih in južnoslovanskih jezikov.

Osrednji študiji iz ruske sintakse sta: ?Iz problematike suodnosa negacije i objektnog padeža u suvremenom ruskom jeziku? (Nahtigalov zbornik, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1977, str. 235-255) in ?Padež direktnog objekta s negacijom u suvremenom ruskom i hrvatskom ili srpskom jeziku? (Zagreb, Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 1978, 80 str.).

Veliko življenjskih sil je jubilantka posvetila slovarjem, dvojezičnim in večjezičnim. Navedimo najvažnejše: ?Serbskoxorvatskij turistskij razgovornik /dr. R. Filipović, dr. A. Menac (Zagreb, Panorama, 1966, 113 str.) --- teksti so srbohrvaški, nemški, italijanski, francoski, angleški in ruski.

V soavtorstvu z Allo P. Koval' je izdala ?Ukrains'ko - xorvats'ko abo serbs'kij slovnik-Hrvatsko ili srpsko-ukrajinski rječnik? (Zagreb, SNL, 1979, 685 str.).

Veliko ustvarjalnih sil je posvetila akademik Antica Menac frazeološkim študijam in frazeološkemu slovarju. Med prvimi navedimo: ?Posudjeni elementi u ruskoj i hrvatskoj frazeologii? (Zagreb, Hrvatsko filološko društvo, 1973, str. 89-98), ?Strani elementi u ruskoj i hrvatskoj frazeologii? (Varšawa, 1973, str. 100-101), ?O tautološkim frazeoshemama. Iz frazeološke problematike? (Zagreb, Zavod za lingvistiku 1980, str. 17-46), ?Iz problematike frazeološke sinonimije u ruskom i hrvatskom književnom jeziku? (Filologija, Zagreb, 1979, 9, str. 185-193), ?Osnovnye tipy tavtologičeskix frazeosxem v russkom i serbskoxorvatskom jazykax? (Praga, Gospudarstvennoe pedagogičeskoe izdatel'stvo, 1982, str. 154), ?Roditel'nyj padež v sostave frageologizmov v sovremennom russkom i xorvatskom ili serbskom jazykax? (Moskva, Nauka, 1983, str. 139), ?Tipovi genetivnih sveza u frazeologizmima suvremenog ruskog i hrvatskog književnog jezika? (Zagreb, Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 1983, str. 1-28), ?Frazeologizmi oko riječi kraj/konac u različitim jezicima? (Strani jezici, Zagreb, 1976, V, 12, str. 35-38), ? Neka pitanja u vezi s klasifikacijom frazeologije? (Filologija, br. 8, Zagreb, 1978, str. 219-225) --- prav na osnovi te študije je podana minimalna frazeološka enota ?fonetska riječ, to je jedna samostalna riječ na koju se oslanjaju proklitike ili enklitike (za dlaku, od davnine... milo mi je)?.

Takšno pojmovanje frazeologije se morebiti najbolj približuje samarkandski frazeološki šoli, katere predstavnik je bil L. I. Rojzenzon, v nasprotju z moskovsko in leningrajsko frazeološko šolo. Rusisti zagrebške frazeološke šole so univerzitetni profesorji, ki so ustvarili pod uredništvom naše jubilantke ?Rusko-hrvatski ili srpski frazeološki rječnik / Tatjana Korać, Antica Menac, Milenko Popović, Miho Skljarov, Radomir Venturin, Renata Volos? (Zagreb, Školska knjiga, 1979, 1980, 2 knjigi, I. str. 746, II str. 788). Ta slovar je narejen na pojmovanju frazeologije v širšem smislu. V jugoslovanskem prostoru je izšlo več kritik in ocen, nihče pa ni poudaril, da je to slovar, ki ima ruski del frazeologije v celoti naglašen, kar je relevantno za ruski jezik. Menimo, da smemo govoriti o samostojni zagrebški frazeološki šoli. Kaj nam pomaga kup frazeoloških slovarjev, ki navajajo rusko frazeologijo v ozkem gledanju (npr. A. I. Molotkov navaja v slovarju okrog 4000 frazeologizmov, Bol'šoj akademičeskij slovar' približno 28000), ko pa nikjer ne podajajo naglasa, kar je v ruščini še posebej pomembno. Po lastni izkušnji pa vem, da še celo Rusi naglašajo frazeologizme napačno.

Ne smemo prezreti spoznanja, da je akademik Menčeva urednica frazeoloških slovarjev iz zbirke Mali frazeološki rječnici, kot npr.: ?Hrvatskosprsko-rusko-ukrajinski frazeološki rječnik?; ?Hrvatskosrpsko-češko-slovački frazeološki rječnik?; ?Hrvatskosrpsko-poljski frazeološki rječnik...?

Če bi hoteli prikazati vse delo Antice Menac, bi nastala zajetna študija. Poudariti je treba njen topli človeški odnos do študentov, magistrantov in doktorandov. Nepozabni so njeni jezikovni seminarji in usmerjanje --- mentorstvo na področju ruskega jezika in splošne lingvistike. Iz ljubezni do ruskega jezika, a še posebej do mladih učencev pred vstopom na univerzo in do vseh, ki jim je drag ruski jezik, je napisala večje število učbenikov ruskega jezika.

Leta 1958 je izšel ?Ruski jezik na pločama, Izgovor i intonacija s recitacijama, Tekst i komentar sastavila Antica Menac, Tekst čita Lidija Korjagina? (Moskva, Jugoton, Zagreb). Ruski jezik obsega sedem plošč z vajami. Poleg plošč je še priročnik o ruskem glasoslovju. Vseh vaj je 34. Upoštevana je tudi stavčna intonacija. Pojasnjen je tudi izgovor vokalov in konzonantov. Prikazuje njih izgovor glede na pozicijo v besedi in stavku. Celotno delo temelji na dognanjih sodobnih raziskovalcev ruske glasovne sestave. Glasovne norme ruskega knjižnega jezika so zajete v izgovoru tekstov, tako da je celoten komplet mogoče uporabljati na univerzi. Njeni izsledki se ujemajo z edicijo: ?Russkoe literaturnoe proiznošenie i udarenie? v redakciji R. I. Avanesova in S. I. Ožegova (Moskva, 1960).

Za gimnazije in usmerjeno izobraževanje je pripravila za štiriletni program učbenike ?Davajte govorit' i čitat' po-russki?. Knjige so bogato ilustrirane (vključujejo tekste ruskih poetov in prozaikov, vsebujejo rebuse, križanke in slike ruskih umetnikov slikarjev, na koncu pa imajo še slovar. Po teh knjigah smo poučevali v 60. in 70. letih tudi v Sloveniji. Dijaki so se na republiških tekmovanjih v gimnaziji zelo dobro odrezali. Posamezni učbeniki so izšli v petih ponatisih. Za nas --- predavatelje ruskega jezika --- so bili zanimivi tudi priročniki, kot npr. ?Upute za nastavnike uz početnicu ruskog jezika za prvi razred gimnazije? (Zagreb, Školska knjiga, 1966). Učbeniki akademika Antice Menac so zajeli tudi druge evropske in neevropske države. Fonetični inštitut zagrebške univerze je pod vodstvom profesorja Guberine omogočil naši jubilantki sestaviti učbenik ?Méthode audiovisuelle de russe premier degré: selon les principes SGAV définis par P. Guberina et P. Rivenc? (Paris; Bruxelles; Montréal, Didier, 1962. Istega leta je izšla še angleška izdaja: ?Russian Audiovisual? (New York, Chilton).