Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Polemike, odgovori |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Vera Smole |
Vseslovenski narečni slovar: da ali ne
Zdi se mi, da se zadnja desetletja premalo zavedamo bogastva, ki se skriva v tako imenovanem živem jeziku ali narečjih. To potrjuje že dejstvo, da je število ur, namenjenih temu predmetu na slavistiki, skrčeno na minimum. Današnje generacije slavistov niso zrasle v prepričanju, da se v njihovih narečjih skriva bogastvo, ki ga je treba ohraniti vsaj s tem, da se ga čim več popiše, prej nasprotno: marsikdaj so z doslednim preganjanjem vsega narečnega iz šol celo pripomogli k izumrtju le-tega. To naj ne izzveni kot obtožba slavistov --- ravnali so pač v duhu časa.
Velika razdrobljenost in s tem raznolikost slovenskih narečij je dokazano dejstvo in sorazmerno temu je število dialektologov pri nas zelo majhno. To je tudi eden od vzrokov, da še vedno nimamo narečnega atlasa. Očitek, da so se slovenski dialektologi ukvarjali samo z glasoslovno ravnino in ob tem zanemarjali zbiranje besedišča, je samo deloma upravičen, saj se vedno izkaže, da je za zapisovanje leksike potrebno dobro poznavanje fonetike tistega narečja oziroma govora; torej so ustvarjali temelj nadaljnjim raziskavam. Kljub temu ostajajo še neraziskana področja in s tem možnost novih ugotovitev tudi na tej jezikovni ravnini. Zdi se, kot da je razvoj slovenske dialektologije nekako obstal, saj je znano, da niti ni kaj dosti študij iz morfologije, še manj iz sintakse, da o modernih sociolingvističnih raziskavah s tega področja sploh ne govorimo. Vzrok za tako stanje vidim ob pomanjkanju raziskovalcev ravno v veliki fonološki razdrobljenosti slovenskih narečij, in kdor se hoče z njimi ukvarjati na kateri koli jezikovni ravnini, se mora nujno najprej spoprijeti prav z najnižjo --- in pri tem največkrat tudi ostane. Vendar ne bo slovenska dialektologija prav nič napredovala, če se bo ta 'zastarela smer' opustila oziroma ukinila (tudi take težnje so že bile), saj so njene naslednice lahko le nadgradnja njenega opravljenega dela; to pa so tudi monografije in seveda vsaj še narečni atlas oziroma Slovenski lingvistični atlas, kakršen je njegov delovni naslov.
Narečni slovar bi bil strašno hvaležna zadeva, spričo trenutnih možnosti te stroke pa --- žal --- utopija, saj (vsaj za Dialektološko sekcijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša lahko trdim) zaradi zastavljenih programov presega že samo njene kadrovske zmožnosti. Hkrati je to tako obsežen projekt, da bi zahteval širšo družbeno akcijo (če se lahko tako izrazim) in sodelovanje vseh strok, ki na kakršen koli način prihajajo v stik z živim govorom in ga tudi beležijo: ob slavistih mislim še na etnologe, muzikologe, novinarje in predstavnike vseh tistih strok, ki kljub svojemu t.i. terminološkemu izrazju (velikokrat izposojenemu iz drugih jezikov) znajo prisluhniti tudi živemu govoru. Naposled mislim še na vse tiste zagnance, ki se zavedajo sočnosti in hkrati minljivosti domače govorice in jo zato z zapisovanjem rešujejo pozabe.
Če hočemo v slovenski dialektologiji oziroma narečjeslovju kaj spremeniti, moramo najprej temeljito spremeniti odnos do narečij in narečnega. Dokler bodo narečja samo ?Socialna zemljepisna zvrst...? (J. Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana 1992, str. 122- -123), brez posebnega poudarka, da sestavljajo (vsaj nekatera) osnovo knjižnemu jeziku in so hkrati tista prednostna baza oziroma podstava, iz katere bi se moral oplajati knjižni jezik --- prednostna pred vsemi drugimi jeziki in novimi skovankami, do tedaj bo tudi ustreznemu predmetu na slavistiki odrinjeno sramotno malo ur, uporabniki pa bodo zaman čakali na vseslovenski narečni slovar in še na marsikaj. Po eni strani se stroka tako rekoč odpravlja (spričo malenkostne podlage verjetno ne bo šel nihče več na podiplomski študij dialektologije), po drugi pa se od nje zahtevajo tako obsežni projekti, kot naj bi bil zgoraj omenjeni slovar.
Da ne bo videti vse tako črno, naj končno le navedem vire, iz katerih bi se dalo načrpati kar precej gradiva, čeprav pomanjkljivega s tega ali onega vidika, pa vendar:
Brez dvoma bi bil vseslovenski narečni slovar zares potrebno delo, zanimanje zanj pa je izredno veliko, zato sem prepričana, da bodo odgovorni kaj ukrenili; na nas vseh pa je, da prispevamo k temu čim večji delež.