|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Uredništvo |
Spoštovana bralka, cenjeni bralec!
Z letošnjo dvojno številko se podaja Jezik in slovstvo v štirideseto leto izhajanja. Če se meri po času, je to doba, v kateri so se menjali ne samo uredništva in sodelavci, ampak po naravnih zakonih celo že bralski rodovi. Če pa se meri po učinku, pomeni štirideset let nad 10.000 tiskanih strani koristnega in zanimivega čtiva, kot je razvidno že iz bibliografskega kazala (I-XXX, izšlo 1984-85), po katerem so in bodo posegali tako strokovnjaki kot tudi ljubitelji. V uvodniku v prvo številko so takratni uredniki Jezika in slovstva (dr. Joža Mahnič, odgovorni urednik, dr. Anton Bajec, urednik za jezikoslovje, dr. Marja Borštnik, urednica za literarno zgodovino) opisali razloge, ki so pripeljali do ustanovitve revije, poleg tega pa so podali tudi vsebinsko zasnovo, iz katere naj bi uredniki izhajali. V reviji naj bi se poljudno obravnavale jezikovne teme in skrbelo za ?kulturo slovenskega jezika? (jezikoslovje), objavljala pa naj bi tudi poljudne prispevke ?s področja književnosti? (literarna veda) ter ?pouka materinega jezika? (jezikovna in književnostna didaktika). Takšnemu tematskemu okviru, ki so ga želeli tudi bralci, je Jezik in slovstvo ostal zvest ves čas. Največja sprememba glede na programsko zasnovo je bil odmik od poljudnosti, ki ga je narekoval razvoj omenjenih treh znanosti, in z njim povezane spremenjene zahteve in potrebe tako piscev kot bralcev. Ta premik pa je reviji tudi koristil: omogočil je poglobitev prvotne vsebinske zasnove, s čimer si je Jezik in slovstvo še povečal ugled, ki ga lahko merimo s sorazmerno visoko naklado (2100 izvodov, od katerih jih gre nad 200 v tujino), in prodorom pomembne mednarodne bibliografske publikacije, npr. v MLA (Modern Language Association of America).Uredništvo bo tudi letošnji jubilej zaznamovalo delovno. Ohranjanje revije na doseženi kvalitetni ravni sodi gotovo med osrednje in trajne cilje vsakega resnega urednikovanja. Kot doslej bo vztrajalo na vsebinski trojnosti revije in skrbelo za njeno uravnoteženost. Po svojih možnostih in močeh bo skušalo zadostiti raznolikim zahtevam, potrebam in željam bralcev in jim ponuditi zanimivega, privlačnega in aktualnega branja o strokovnih, stanovskih, in organizacijskih vprašanjih. Vse to bo mogoče uresničiti v že uveljavljenih rubrikah, čeprav bi si želeli nekatere še okrepiti, npr. Pogledi in mnenja, Ocene in poročila in še bolj sistematično poročati o znanstvenem, strokovnem in stanovskem dogajanju na domačih in tudi tujih tleh. Vsega tega uredništvo ne zmore samo, zato si želi čim več sodelavcev in spodbuja tudi odzivanje bralcev na objavljene spise in na dogajanje v okolju. Iz organizacijskih razlogov bo uredništvo prisiljeno tudi v tem letniku izdajati dvojne številke. Zaradi te poteze bo sicer revija redkeje prihajala med bralce, vendar pa bomo to pomanjkljivost skušali nadomestiti po vsebinski plati.
Čeprav se je v zadnjih letih obseg Jezika in slovstva že povečal, si ga bo uredništvo v skladu z novimi nalogami prizadevalo še nekoliko razširiti. V tem trenutku najprej didaktično tretjino, in to zato ker se je revija vključila v projekt Prenova pouka slovenskega jezika. V povezavi z njim so nastala anketna vprašanja o učbenikih za slovenski jezik, na katere bodo odgovarjali strokovnjaki in uporabniki. Odgovori na anketo, ki so jo pobudili kritični odzivi v javnosti na najnovejši jezikovni učbenik slovenskega jezika, bodo objavljeni v naslednjih številkah revije. Povečani obseg revije bi nadalje omogočil tudi vsakoletno objavo čim izčrpnejše slovenistične bibliografije, ki bi registrirala tudi pogosto zelo kvalitetne strokovne prispevke v prilogah dnevnih časopisov. Letošnji cilj je še izdaja dodatnega zvezka z bibliografskim kazalom Jezika in slovstva za zadnjih deset let. Vse to bi bilo seveda težko uresničljivo brez blagohotne denarne pomoči, zato se nadejamo, da bodo reviji tudi v prihodnje ostali naklonjeni vsi dosedanji redni (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za znanost in tehnologijo) in občasni (Znanstveni inštitut Filozofske fakultete), podporniki, ki se jim za pomoč zahvaljujemo tudi s tega mesta.
Revija Jezik in slovstvo objavlja prispevke praviloma v slovenščini, v tujem jeziku pa sinopsise in povzetke prispevkov iz rubrike Članki in razprave. Besedila za rubrike Članki in razprave, Metodične izkušnje in Pogledi in mnenja naj ne presegajo 20 strani (tj. 600 vrstic), besedila za druge rubrike na 15 strani (tj. 450 vrstic), poročila in ocene pa ne 5 strani (tj. 150 vrstic).Prispevki se pošiljajo v dveh izvodih, tistim za rubriko Članki in razprave je treba priložiti tudi povzetek (največ do ene tipkane strani). Računalniško pisanemu prispevku naj bo priložena (PC-jeva ali atarijeva) disketa z besedilom, izpisanem v katerem koli od popularnih urejevalnikov besedila ter kopijo izpisa v formatu ?MS Word? in ?text?, saj se tako olajša stavljenje in poveča natančnost izpisa. Avtor si bo s tem prihranil čas, ki ga pri korekturi porabi za označevanje nadležnih tipkarskih napak.
Prispevki morajo biti jezikovno in tehnično dognani ter usklajeni s predpisano rabo (prim. Slovenski pravopis, Ljubljana 1990, str. 213-214), sicer jih uredništvo ne bo upoštevalo. Ob izidu dobi pisec razprave ali članka 10 posebnih odtisov. Korekture prispevkov iz rubrike Razprave in članki je treba opraviti v treh dneh in to z uveljavljenimi korekturnimi znamenji.
Ker se prispevki honorirajo, naj pisec priloži tudi svoje osebne podatke (naslov, telefonsko številko, ime ustanove, v kateri je pisec zaposlen) in številko žiroračuna. Inozemski sodelavci morajo za izplačilo honorarja odpreti poseben žiroračun v Sloveniji.
