Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Razprave in članki |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Marja Bešter | UDK 37.014.22:376.76(497.12)"199" |
Funkcionalna (ne)pismenost v Sloveniji
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bilo leta 1991 (popis prebivalstva) v naši državi 7.234 oseb (0,46 %), starih 15 let in več, nepismenih.1 Zavod za statistiko domneva, da je pismen vsakdo, ki ima vsaj 3 razrede osnovne šole.2 Gre za t.i. osnovno oz. analfabetsko nepismenost: oseba ne pozna črk in ne zna napisati niti svojega imena. Glede na navedeni odstotek lahko trdimo, da je nepismenost v slovenski družbi praktično izkoreninjena.
Omenjena vrsta nepismenosti pa ni edina; poleg drugih vrst3 strokovnjaki v zadnjih dveh desetletjih posvečajo največ pozornosti t.i. funkcionalni nepismenosti: v šoli se je oseba, ki jo imamo za funkcionalno nepismeno, sicer naučila branja in pisanja (in računanja), a si s tem ne zna pomagati, tega v vsakdanjem življenju ne zna uporabljati. Tako ji npr. povzroča težave že prepoznavanje téme krajšega časopisnega članka, izpolnjevanje preprostega obrazca (npr. na pošti, v banki), da o tvorjenju daljšega besedila ne govorimo; na zemljevidu (svojega) mesta ne zna poiskati določene ulice, z voznega reda ne zna razbrati podatka, kdaj odpelje avtobus ipd. O funkcionalni nepismenosti pa v uradni statistiki ni najti podatkov. Znan je tale primer iz nekega našega podjetja: zavedeli so se problema funkcionalne nepismenosti večine svojih nekvalificiranih delavcev in zanje pripravili posebno izobraževanje. Najprej so udeležence povabili na informativni pogovor. Prve večje težave so nastopile, ko so od prihodnjih udeležencev zahtevali, da izpolnijo vprašalnik, ki je zajemal osebne podatke, njihovo predznanje, interese in stališče do izobraževanja. Večina si je morala za reševanje vprašalnika poiskati pomoč.4
Tudi v lekarnah morajo pomagati številnim funkcionalno nepismenim, ki ne razumejo navodil za uporabo zdravil.5 Funkcionalno pismeni se verjetno težko vživi v težave, ki jih ima funkcionalno nepismeni; toda spomnimo se samo svojih težav, ki smo jih imeli pri izpolnjevanju obrazca za napoved odmere dohodnine.
Odrasli človek mora obvladati branje in pisanje ne samó sámo na sebi, temveč zato, ker je to sredstvo, ki odpira poti za obvladovanje drugega znanja, potrebnega za človekovo vsakdanje življenje.6
2 Funkcionalna pismenost
2.1 Zavest o obstoju problema funkcionalne (ne)pismenosti v svetu
V zahodnih, industrijsko najbolj razvitih državah, kjer je ta problem doslej še najbolj obdelan, so nanj sprva gledali kot na obrobno reč, ki sicer obstaja, a je značilna predvsem za obrobne družbene skupine (npr. priseljence iz držav v razvoju idr.) oziroma za nerazviti svet, ki nima šolskega izročila. Pa vendar po najnovejših raziskavah10 na vzorcu 13.000 naključno izbranih oseb kar 47 % odraslih Američanov, starejših od 16 let, funkcionalna nepismenost ovira pri vsakdanjem delu. Funkcionalna nepismenost se celo povečuje: tisti med 21. in 25. letom so za 11-14 % manj pismeni kot ljudje iste starosti, ki so jih anketirali leta 1985. Takrat so tudi ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v funkcionalni pismenosti glede na rasno in etnično pripadnost: glavno misel iz daljšega časopisnega uvodnika so bili zmožni izluščiti le 3 % črnih testirancev, 12 % testirancev španskega rodu in 25 % belih testirancev.11
Problem je postal posebej žgoč v zadnjem času, ko se svetovna industrijska proizvodnja preusmerja v postindustrijsko (računalniško vodeno), kar prinaša veliko brezposelnih. Najbolj prizadeti so prav najmanj izobraženi, saj so s temi spremembami ne le izgubili družbeni status, temveč so tudi najmanj zmožni, da bi sami reševali nastali položaj: so le ozko usposobljeni za delo pri stroju, težko se prilagajajo uvajanju nove tehnologije, ne morejo opravljati dela, ki zahteva samostojnost in inovativnost, ne znajo si sami poiskati (nove) službe, ne znajo napisati prošnje zanjo itd. Funkcionalno nepismene množice pomenijo za družbo seveda veliko gospodarsko izgubo.
Zato ni čudno, da so v svetu tudi vlade že v 70. letih naročile raziskave omenjenega pojava, kljub izročilu obveznega šolstva in visokemu deležu vključevanja v srednješolsko izobraževanje značilnega tudi za avtohtono prebivalstvo teh držav. V državah Evropske zveze je problem funkcionalne nepismenosti povezan zlasti z dvema skupinama prebivalcev: z mlajšimi odraslimi, ki niso končali šolanja in si temeljnega znanja niso pridobili ali pa je bilo to neuporabno, ter z nekvalificiranimi industrijskimi delavci brez izobrazbe ali nezaposlenimi, katerih znanje ne ustreza več novim delovnim potrebam.12 Meritve funkcionalne pismenosti odraslega prebivalstva so se s posebnimi državnimi testi lotili v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem idr.
2.2 Zavest o obstoju problema funkcionalne (ne)pismenosti pri nas
Vzroki za funkcionalno nepismenost odraslih oseb so različni: funkcionalna nepismenost je predvsem posledica neprimernega gospodarskega in kulturnega okolja (npr. nedostopnost kulturnih storitev), neustreznega izobraževalnega sistema, ki ne daje potrebnega znanja, deloma pa izvira tudi iz osebnih lastnosti posameznika (negativne izkušnje iz časa šolanja in zato tudi odklonilno razmerje do izobraževanja sploh, nerazvite učne navade, zadržanost, anonimnost idr.).
Na problem funkcionalne pismenosti so v Sloveniji najprej opozorili raziskovalci v projektu Izobraževanje odraslih kot dejavnik razvoja Slovenije. Na podlagi ugotovitev tega projekta in na pobudo ministrstva za šolstvo in šport RS je Andragoški center Slovenije oblikoval samostojni, dolgoročni projekt Funkcionalna pismenost odraslih v Sloveniji, v katerem sodeluje tudi Zveza ljudskih univerz Slovenije, leta 1993 pa se je vključila še Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Dolgoročna cilja projekta sta 1) zmanjševanje funkcionalne nepismenosti, 2) zviševanje meje funkcionalne pismenosti na dokončano štiriletno srednjo šolo.16
Projekt obsega dve stopnji: konceptualno in operativno. V prvi je bilo treba oblikovati sprejemljivo definicijo funkcionalne pismenosti za naše okolje in presoditi obseg pojava pri nas, razviti vprašalnik za ugotavljanje funkcionalne pismenosti in ga preizkusiti. (O drugi, operativni stopnji gl. pogl. 3.)
Pri definiciji funkcionalne pismenosti so se naši strokovnjaki oprli na definicijo Unesca: ?Funkcionalna pismenost pomeni, da ima posameznik tisto temeljno znanje in spretnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje v življenju in zajemajo potrebe delovnega, družbenega in osebnega razvoja.? Zajema torej zmožnost sporazumevanja v treh vrstah okoliščin (v družini, na delovnem mestu in širšem družbenem okolju), in sicer tako sprejemanja (razumevanja) kot tvorjenja sporočil (jezikovnih in nejezikovnih). Upoštevane so tudi temeljne računske operacije (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, procentni račun). Delež funkcionalno nepismenih pri nas še ni izmerjen; nekateri strokovnjaki (npr. A. Kranjc) ga ocenjujejo na pribl. 50 % vseh prebivalcev Slovenije, starih nad 15 let.17 Pojav prizadeva predvsem mlade, brezposelne, migrante iz drugih delov bivše skupne države, kmečko prebivalstvo idr.
V konceptualnem delu raziskave sem sodelovala tudi jaz, in sicer sem bila povabljena k sestavljanju vprašalnika18 za merjenje funkcionalne pismenosti in deloma tudi k njegovi uporabi ter presoji izidov.
2.2.1 Merjenje funkcionalne pismenosti
Interjuvali smo 71 mlajših odraslih nezaposlenih (prostovoljcev), starih do 26 let, ki so že 6 mesecev ali več prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Za sodelovanje smo prosili zavoda v Ljubljani in Murski Soboti; z najbolj razvitega slovenskega področja (= mestnega) se je odzvalo 41 testirancev, z manj razvitega (= podeželskega) pa 30.19 Testno skupino so sestavljali testiranci, ki so imeli 10 ali manj let šolanja, kontrolno skupino pa tisti z največ 12 let šolanja.20 Domnevali smo, da večje število let šolanja in mestno okolje (npr. z razširjeno kulturno ponudbo) pozitivno vpliva na funkcionalno pismenost.
Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov: v prvem je šlo za preverjanje bralne zmožnosti in razumevanja zapisanega (poleg jezikovnih tudi nejezikovnih sporočil), v drugem delu pa za preverjanje pisne zmožnosti in tvorjenja besedila ter računanja. Pri prvem delu je spraševalec zapisoval ustne odgovore testiranca v poseben obrazec, pri drugem delu pa je testirančeve pisne odgovore vnesel v obrazec pozneje.
Trajanja testiranja nismo omejili, a so že tu nastale velike razlike, in sicer tako po zemljepisnem kot po izobrazbenem merilu. 28 nalog, s katerimi smo merili zmožnost branja, razumevanja, pisanja oziroma tvorjenja besedil in računanja, naj bi testiranci rešili v eni uri. Izidi pa so bili naslednji (odstotki so zaokroženi na eno decimalko):
Čas | Skupaj21 (%) | LJ22 (%) | MS23 (%) |
---|---|---|---|
do 45 min. | 14,1 | 17,0 | 10,0 |
46-60 min. | 39,4 | 43,9 | 33,3 |
61-75 min. | 32,4 | 29,3 | 36,7 |
76-90 min. | 12,7 | 9,8 | 16,7 |
91-120 min. | 1,4 | 0 | 3,3 |
V nadaljevanju bom predstavila izide 17 nalog, in sicer tiste, s katerimi smo preverjali bralno zmožnost ter razumevanje besedil in raznovrstnih nejezikovnih sporočil (gl. pogl. 2.2.1.2), ter tiste, s katerimi smo preverjali zmožnost pisanja oziroma zmožnost tvorjenja besedil (gl. pogl. 2.2.1.3), na koncu pa je še obsežnejša naloga, ki zadeva oboje (gl. pogl. 2.2.1.4).
2.2.1.1
Preden preidemo k posameznim nalogam, predstavimo še nekaj splošnih podatkov o bralnih in pisalnih navadah testirancev. Ti so morali odgovoriti na pet vprašanj (od 1 do 5):
1. Ali ste ta (prejšnji) teden prebrali kak časopis (revijo)?
2. Ali ste letos prebrali kakšno knjigo?
Prebral | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
1. časopis, revijo | 87,3 | 87,8 | 86,7 |
2. knjigo | 54,9 | 75,6 | 26,7 |
3. Ali berete podnapise tujih filmov na televiziji?
Bere | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
v celoti | 69,0 | 61,0 | 80,0 |
ne v celoti, a razumem vsebino | 23,9 | 29,3 | 16,7 |
ne berem | 1,4 | 0 | 3,3 |
ne gledam TV | 5,7 | 9,7 | 0 |
Zadnji demografski podatki OZN kažejo, da si ženske na splošno želijo manj otrok, vendar so pri tem pomembne razlike med posameznimi svetovnimi področji. Zaskrbljujoče je zlasti stanje v Afriki, kjer pričakujejo ugodnejše premike šele v dvajsetih letih novega stoletja, ko bodo s sedanjih šestih otrok v družini prešli na tri.
Kontracepcijo upošteva že vsak drugi zakonski par. Za zunajzakonske spolne zveze pa se domneva, da ima nanje velik vpliv strah pred aidsom. Še pred 30 leti je le vsak deseti zakonski partner uporabljal kontracepcijska sredstva, zdaj pa je njihova uporaba izjemno narasla v vzhodni Aziji, zaskrbljujoče malo pa v Afriki.
Prizadevanja za načrtovanje družine in rojstev se bodo morala okrepiti, s tem v zvezi pa izobraževanje in izdatki v ta namen. Ti so še vedno ničevi v primerjavi z drugimi, npr. z izdatki za oboroževanje. Kljub vsemu pa strokovnjaki OZN napovedujejo, da bo leta 2025 na Zemlji že 8,5 milijarde ljudi.
Izidi so pokazali, da je večina potrebovala za branje gornjega besedila od minute do minute in pol, čeprav so Sobočani brali počasneje od Ljubljančanov. Tudi tu je imela veliko vlogo izobrazba (višja je, hitreje so brali).
Prebral v času | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
do 1 min. | 7,0 | 7,3 | 6,7 |
1.01-1.30 | 69,0 | 78,1 | 56,7 |
1.31-2.00 | 14,2 | 7,3 | 23,3 |
2.01-2.30 | 7,0 | 4,9 | 10,0 |
nad 2.30 | 2,8 | 2,4 | 3,3 |
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
razglednico, čestitko | 66,2 | 65,8 | 66,7 |
pismo | 53,5 | 51,2 | 56,7 |
prošnjo | 50,7 | 63,4 | 33,3 |
pesem | 9,9 | 12,2 | 6,7 |
drugo | 15,5 | 19,5 | 10,0 |
5. Ali si pri domačih opravilih pomagate s priročniki (kuharske knjige, leksikoni, enciklopedije idr.)?
Uporablja priročnike | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
da | 63,4 | 70,1 | 53,3 |
2.2.1.2
Zdaj pa predstavimo nekaj nalog, s katerimi smo preverjali bralno zmožnost in razumevanje različnih sporočil oziroma besedil.
V 1. nalogi so morali testiranci samo prebrati 20 besed (kratkih, dolgih; laže, teže izgovorljivih /npr. izgovor polglasnika, izgovor črke <l>/; domačih, prevzetih): vrt, žanr, shojena, neonski, škiliti, računalnik, živilski, polnopraven, postava, spremenljivo, politika, koristen, ocenjevanje, republiška, tovornjak, podzemlje, borza, generacija, gospodarski, ebenovina. Število tekoče prebranih besed je pri obeh skupinah testirancev precej visoko:
Prebral | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
0-5 besed | 0 | 0 | 0 |
6-10 besed | 1,4 | 0 | 3,3 |
11-15 besed | 12,7 | 14,6 | 10,0 |
16-20 besed | 85,9 | 85,4 | 86,7 |
V naslednji skupini vaj (v vprašalniku je bil vrstni red drugačen) smo preverjali zmožnost uporabe različnih vrst sporočil (osebna izkaznica, telefonski imenik, vozni red, avtokarta, graf, ideogrami).
2. naloga: Na spraševalčevi osebni izkaznici (testiranje je bilo anonimno) je bilo treba poiskati in prebrati leto veljavnosti dokumenta in EMŠO.
Prebral | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
letnico veljavnosti | 94,4 | 90,2 | 100 |
EMŠO | 84,5 | 85,4 | 83,3 |
3. naloga: V telefonskem imeniku je bilo treba poiskati telefonsko številko podjetja Slavnik v Kopru.
Našel | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
tel. 066-22-660 | 59,1 | 70,7 | 43,3 |
4. naloga: Na priloženem voznem redu je bilo treba poiskati čas prihoda vlaka v Krško (ob podatku o času odhoda iz Ljubljane).
Našel | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
čas prihoda | 77,5 | 73,2 | 83,3 |
Pravilno navedel | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
št. km | 33,8 | 39,0 | 26,7 |
6. naloga: Iz priloženega grafa, ki prikazuje gibanje cene olja v družbenih in zasebnih trgovinah od avgusta do marca, je bilo treba razbrati podatek, v katerih trgovinah so bile cene olja v navedenem času nižje (kje se je torej splačalo kupovati).
Pravilno odgovoril | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
v zasebnih | 95,8 | 92,7 | 100,0 |
7. naloga: Prepoznati je bilo treba naslednje ideograme:
Število pravilnih odg. | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
7 | 2,8 | 0 | 6,7 |
8 | 12,7 | 14,6 | 10,0 |
9 | 36,6 | 39,0 | 33,3 |
10 | 47,9 | 46,4 | 50,0 |
Z vprašanji smo preverjali tudi razumevanje treh besedil (dve sta bili publicistični, eno pa praktično-
strokovno):
a) Koliko otrok šteje povprečna afriška družina?
b) V katerem delu sveta je najbolj narasla uporaba kontracepcijskih sredstev?
c) Koliko milijard ljudi bo po napovedih strokovnjakov OZN na Zemlji leta 2025?
8. naloga | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
pravilen odgovor na vpr. a | 11,3 | 17,1 | 3,3 |
na vpr. b | 23,9 | 21,9 | 26,7 |
na vpr. c | 67,8 | 61,0 | 70,0 |
Besedila 9. naloge zaradi dolžine ne moremo navajati; pričakovali smo, da bo pri daljšem besedilu manj testirancev našlo pravilne odgovore; podatki v naslednji preglednici to potrjujejo:
9. naloga | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
noben odg. pravilen | 2,8 | 4,9 | 0 |
pravilen odg. na vpr. a | 11,3 | 7,3 | 16,7 |
na vpr. b | 22,5 | 29,3 | 13,3 |
na vpr. c | 16,9 | 12,2 | 23,3 |
na vpr. d | 46,5 | 46,3 | 46,7 |
a) V katerih primerih tablet ne smemo jemati?
b) Kolikšen je rok trajanja tablet?
10. naloga | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
pravilen odgovor na a | 45,1 | 41,5 | 50,0 |
na b | 97,2 | 97,6 | 96,7 |
V 11., zadnji nalogi iz sklopa preverjanja branja in razumevanja predstavljam še poznanje stalnih besednih zvez (povezati, kar spada skupaj); izbrani so bili precej pogostni primerjalni frazemi:
Dežuje Krade Laže Dela z njim Govori |
kakor bi rožice sadil. kakor svinja z mehom. kakor bi iz škafa lilo. kakor sraka. kot pes teče. |
Število pravilnih odg. | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
0 | 4,2 | 4,9 | 3,3 |
1 | 2,8 | 0 | 6,7 |
2 | 16,9 | 9,8 | 26,6 |
3 | 28,2 | 12,2 | 50,0 |
4 | 2,8 | 0 | 6,7 |
5 | 45,1 | 73,1 | 6,7 |
2.2.1.3
Drugi del vprašalnika je preverjal pisno zmožnost oziroma zmožnost tvorjenja besedila (izidov računskih nalog ne bomo navajali). Predstavili bomo izide treh nalog, in sicer: prepoznavanja besed, izpolnjevanja obrazcev (bančni dvižni listek, položnica in ček) in pisanja kratkega sporočila znancem, ki jih je testiranec obiskal, a jih ni našel doma.
12. naloga: Pet slovenskih pregovorov, ki so bili zapisani brez presledkov med besedami, je bilo treba ?razdeliti? na besede:
Kadarmačkenidomamišiplešejo.
Tudislepakuravčasihzrnonajde.
Česarsemladnaučišneizgubiš.
Tjaletitudismetkamorveterpotegne.
Ponočisemarsikajvidičesarni.
Število pravilnih odgovorov | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
0 | 1,4 | 0 | 3,3 |
1 | 4,2 | 4,9 | 3,3 |
2 | 8,5 | 7,3 | 10,0 |
3 | 14,1 | 17,1 | 10,0 |
4 | 19,7 | 7,3 | 36,7 |
5 | 52,1 | 63,4 | 36,7 |
13. naloga: Izpolniti je bilo treba bančni dvižni listek.
Izpolnjena rubrika: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
?št. banke? in ?št. hranil. knjiž.? | 73,2 | 82,9 | 60,0 |
?dvignem sit? | 80,3 | 90,2 | 66,7 |
?priimek in ime? | 100 | 100 | 100 |
?naslov? | 91,5 | 95,1 | 83,9 |
?št. oseb. izkaznice in občine? | 74,6 | 80,5 | 66,7 |
?datum? | 97,2 | 97,6 | 96,7 |
?podpis? | 83,1 | 90,2 | 73,3 |
14. naloga: Izpolniti je bilo treba položnico, s katero so denar, ki so ga prej dvignili z bančne knjižice, nakazali danemu naslovniku.
Izpolnjena rubrika: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
?št. pošte? | 66,2 | 65,8 | 66,7 |
?ime in naslov vplačnika? | 77,5 | 73,2 | 83,3 |
?namen nakazila? | 78,9 | 87,8 | 66,7 |
?prejemnik? | 74,6 | 75,6 | 73,3 |
?kraj in datum? | 83,1 | 87,8 | 76,7 |
?znesek? | 95,8 | 100 | 90,0 |
?št. računa? | 88,7 | 87,8 | 90,0 |
15. naloga: Izpolniti je bilo treba tudi ček za določeni znesek.
Izpolnjena rubrika: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
?znesek? | 90,1 | 95,1 | 83,3 |
?z besedami? | 81,7 | 87,8 | 73,3 |
16. naloga: Testiranec je moral napisati kratko sporočilo znancem (podč. M. B.), da jih znova obišče naslednji dan ob določeni uri, ker jih ?danes? ni bilo doma. Treba je bilo torej sporočiti dan in čas vnovičnega obiska, obiskovalec pa se je moral seveda tudi identificirati.
Napisal: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
dan obiska | 69,0 | 78,0 | 56,7 |
uro obiska | 92,9 | 100 | 83,3 |
svoje ime | 77,5 | 85,4 | 66,7 |
Danes sem bila pa te ni bilo
pridem jutri ob 16.30
Mojca (LJ)
Damjan bil tukaj. Ni vas bilo doma. Pridem jutri ob 16.30h (LJ)
Na žalost so se naše poti danes križale in se nismo videli.
Če boste imeli jutri ob 1630 čas bom zopet prišel
Vinko (LJ)
Danes sem bil pri vas toda nisem vas našel doma, toda jutri me počakajte ob 16.30 uri
Adijo Kranjc Janez (MS)
Robi! Bil sem tuki. Pridem spet ob 1630
Tone (LJ)
Spoštovani gospod
Jaz sem prišel k vam na počitnice. Nikogar ni bilo doma. Jutri pridem 16.30 uri
Borut (MS)
2.2.1.4
Težje je bilo tvoriti daljše besedilo. V 17. nalogi smo najprej preverili razumevanje prebranega, nato pa še zmožnost tvorjenja besedila. Ker je bila naloga obsežnejša in potrebuje obširnejši komentar, jo tudi predstavljam posebej. Testiranci so morali prebrati časopisni oglas za razpisano prosto delovno mesto in odgovoriti na pet vprašanj (najtežje je bilo, kot kaže preglednica, zadnje vprašanje, ker je zahtevalo računanje):
a) Katero delovno mesto je razpisano v oglasu?
b) Katero podjetje razpisuje prosto delovno mesto?
c) Koliko delovnih izkušenj je potrebno?
č) Ali je razpisano delovno razmerje za določen ali za nedoločen čas?
d) Do katerega datuma morajo kandidati oddati prošnjo (oglas je bil objavljen v današnjem Delu)?
Pravilno odgovoril | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
na vpr. a | 94,4 | 97,6 | 90,0 |
na vpr. b | 98,6 | 97,6 | 100 |
na vpr. c | 78,9 | 85,0 | 73,3 |
na vpr. č | 81,7 | 80,5 | 83,3 |
na vpr. d | 56,3 | 53,7 | 60,0 |
(1)
Moj naslov: (Priimek) Ladislav, Vas 9
69207 Prosenjakovci
Lepo vas prosim, če bi me vzeli v pekarno Vrhniko, ker sem zelo zainteresiran. Tukaj pri vas rad bi dobil delovno mesto. Ime mi je (Priimek) Ladislav, rojen sem pa 8.2.1976 v Rakičanu. Dokončal sem triletno šolo pekarstva. Odozgoraj sem vam napisal moj naslov. Če bi me vzeli v pekarno mi napišite čim naprej. Potem se bom že jaz tam prijavil.
Lepo vas pozdravljam!
(2)
(Priimek) Stanko
Pekarna Murska Sobota
Stanko (Priimek) 22.6.92 Tišina Murska Sobota
8 let imam 3 leta delovnih iskušenj
(3) Žito pekarna Vrhnika, d, o, o, Idrijska 21 |
23.6.1992 Igor (Priimek) Ulica 3 Ljubljana 61000 |
(4)
Ulica 3, Lj.
Žito pekarna
Vrhnika d.o.o.
Idrijska 21
Pek
(Priimek) David 23.3.76 Nürenberg
Imam dokončano šolo smer pekarstvo
In imam 3 leta delovnih izkušenj
Hvala za razumevanje
(Priimek) David
Pisec prošnje mora imeti več vrst znanja, in sicer a) jezikovno znanje (slovarsko, slovnično, tj. oblikovno-skladenjsko, besedilotvorno in pravopisno), b) pragmatično znanje (izmed različnih možnosti, ki jih daje jezik na voljo, je treba znati izbrati za dane okoliščine najbolj primerno (tj. praktičnostrokovno / uradovalno zvrst), c) znanje o zunanji oblikovanosti prošnje. Oblika prošnje mora imeti določene sestavine: levo zgoraj ime in naslov pošiljatelja, nekoliko niže ime in naslov naslovnika, datum, neobvezno Zadeva ali zgolj poimenovanje tipa besedila Prošnja, neobvezno tudi nagovor /Spoštovani!/, sledi besedilo v ožjem pomenu, na koncu pa podpis in morebitni pripis /Priloge/.
Preden bomo nadrobneje predstavili besedilo v ožjem pomenu, si v preglednici oglejmo, kolikšen odstotek testirancev je navedel naštete sestavine oblike.
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
ime in naslov pošiljatelja | 73,2 | 80,5 | 63,3 |
ime in naslov naslovnika | 84,5 | 92,7 | 73,3 |
datum | 47,9 | 70,7 | 16,7 |
?zadeva? | 50,7 | 63,4 | 33,3 |
nagovor | 4,2 | 7,3 | 0 |
podpis | 62,0 | 80,5 | 36,7 |
priloge | 2,8 | 4,9 | 0 |
V nadaljevanju se bomo posvetili samo t.i. besedilotvorni zmožnosti, tj. zmožnosti ?notranje oblikovanosti? besedila v ožjem pomenu, oblikoslovno-skladenjsko, pravopisno in pragmatično (ne)znanje pa bo razvidno iz navednih primerov.
Prošnja kot besedilni tip spada v vrsto vplivanjskih besedil: sporočevalec jo tvori z namenom, da bi naslovnik opravil določeno dejanje, ki je v interesu sporočevalca (v našem primeru mu ?dal? službo). Besedilni tip kaže sporočevalčevo strategijo pri pridobivanju naslovnika: najprej je naveden sporočevalčev namen, tj. sporočevalec (za)prosi naslovnika (po namenu se tip besedila tudi imenuje), nato se s trditvami predstavi in na koncu še zahvali naslovniku in/ali ga pozdravi. Navedena sestava prošnje je seveda veljavna/predpisana v uradovalnih okoliščinah (prim. praktičnostrokovna (pod)zvrst).
Sporočevalčev namen mora biti v besedilih, ki pripadajo praktičnostrokovni zvrsti, neposredno izražen, da ne bi prišlo do nerazumevanja oziroma dvoumnosti. Jezik daje sporočevalcu možnost, da svoj namen izrazi neposredno (t.i. performativni glagol prosim oz. poimenovanje tipa besedila vlagam/pošiljam prošnjo), ponuja pa tudi manj neposredne možnosti (testiranci so npr. izbrali /navedeno po pogostosti/: prijavljam se na /delovno mesto/, javljam se na /oglas/, želim se zaposliti ipd. ali celo večpomenske in za to funkcijsko (pod)zvrst neprimerne možnosti, npr. samo Pek, ki pravzaprav kaže bolj na nezmožnost samega upovedovanja).
Navedimo nekaj primerov izrazitve namena, še prej pa si v preglednici oglejmo, koliko testirancev je sploh izrazilo svoj namen. (Prim. drugo in četrto besedilo, predstavljeni prej, ki nimata izraženega namena in ju zato ne moremo imeti za ?prošnji?.)
Izrazil namen | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
da | 81,7 | 87,8 | 73,3 |
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
ime in priimek | 80,3 | 87,8 | 70,0 |
datum in kraj rojstva | 67,6 | 73,2 | 60,0 |
dokončano šolo | 77,5 | 90,2 | 60,0 |
število let del. izkušenj | 81,7 | 90,2 | 70,0 |
dodatne podatke | 28,2 | 34,1 | 20,0 |
Primeri tistih, ki so sporočili še ?dodatne podatke?:
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
končno ?formulo? | 64,8 | 82,9 | 40,0 |
Primeri:
3 Ukrepi za zmanjšanje oziroma odpravljanje in preprečevanje funkcionalne nepismenosti
Funkcionalna nepismenost pri odraslih se pojavlja oziroma povečuje zaradi pomanjkanja ukrepov zoper njo. Ker funkcionalna pismenost ni kratkoročna naložba, naj bi družba zagotavljala take razmere, ki bi bile ugodne za njeno vzdrževanje (nobeno znanje ni za večno). Ena od možnosti za odrasle, ki se ne šolajo več, je obiskovanje dopolnilnega izobraževanja, vendar ga ne gre razumeti kot ?prekvalifikacijo? za posebna delovna opravila, temveč v širšem, humanističnem smislu. V okviru operativnega dela prej omenjenega projekta Funkcionalna pismenost pri odraslih v Sloveniji je Andragoški center Slovenije pripravil program, ki od leta 1992 teče v devetih občinah po Sloveniji. Vanj so se lahko vključili mlajši brezposelni, ki imajo največ 2-letno poklicno oz. nedokončano srednješolsko izobrazbo (skupaj 10 let šolanja). Vsebinsko gre za selekcionirano in osmišljeno obravnavo programa, ki ga predvideva učni načrt za slovenski jezik in matematiko v osnovni šoli, tj., poudarek je na sporazumevanju, sprejemanju in tvorjenju besedil v najrazličnejših okoliščinah ter na osnovnih računskih operacijah. Pripravlja se novo didaktično gradivo. V programih pod imenom ?Programi za življenjsko uspešnost? poučujejo za to posebej usposobljeni učitelji (tudi slovenisti), ki morajo pred tem na ACS obiskovati posebne tečaje (skupaj 216 ur) in izdelati več seminarskih nalog.27
Seveda pa je funkcionalno nepismenost najbolje preprečiti. Pričakovanje, da bo obvezno šolanje mladih vplivalo na izkoreninjenje tega pojava, se ne uresničuje. Funkcionalna nepismenost se pojavlja tudi pri osebah, ki so pravkar uspešno končale osnovno pa tudi 2-, 3-, 4-letno strokovno šolo.28 Dejstvo je, da je znanje tistih, ki uspešno končajo posamezne stopnje šolanja, v večini precej nefunkcionalno glede na potrebe v njihovem življenjskem okolju.
To precej velja tudi za pouk slovenskega jezika v naših šolah. Znano je, da ni sporočanjsko naravnan; O. Kunst-Gnamuš trdi, da je delež učiteljevega govora v primerjavi z učenčevim nenormalno velik (v 1. razredu osnovne šole izreče učenec samo 30 % vsega, kasneje pa se odstotek še manjša), iniciativen je le učiteljev govor, učenčeva govorna dejavnost je omejena samo na enobesedno zapolnjevanje praznih mest v strukturi učiteljevega govora itd.).29 Tudi vsebinsko pouk ni zanimivo zasnovan: prevladuje sistemska obravnava jezika, opisovanje jezika že v najnižjih razredih osnovne šole, učenci nimajo opraviti z besedili, če pa že, se znajdejo le v vlogi sprejemnika (predvsem umetnostnih) besedil; šolski učbeniki vsebujejo premalo ?življenjskih? neumetnostnih besedil in ne prinašajo uporabnih raznovrstnih govornih položajev, vsebina ne navaja na razmišljanje, sklepanje in menjavo mnenj).30 Temeljni namen sodobnega jezikovnega pouka materinščine naj bi bila razvita sporazumevalna zmožnost, zmožnost rabe jezika, tj. sprejemanje/razumevanje in tvorjenje besedil, različnih glede na okoliščine, namen in vsebino.31
Ali niso prav/tudi spoznanja o funkcionalni (ne)pismenosti v Sloveniji priložnost/spodbuda za razmislek o prenovi pouka slovenskega jezika v našem šolskem sistemu?
Opombe