Kupiti mačka v žaklju (v vreči)
'kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl'^*

Mačka v žakl (v

vreč) kupit

Obravnavo frazeologema kupiti mačka v žaklju (v vreči) nadaljujem in utemeljujem s ponazarjalnimi zgledi iz bogatega gradiva za SSKJ:

Tako nastane ob ogledovanju embalaže v kupcu nekak zaznavni in čustveni prenos (transfer) na blago. Če je zunanjost prikupna, bo kupil blago, sicer ne. Tu se lahko zgodi, da je embalaža in slika blaga na njej dejansko lepša kot blago samo; da so slike hruške in breskve na ovoju steklenice ali doze lepše, kot pa so v resnici. Tu je psihološko ozadje ljudskega pregovora, da človek ?kupuje mačka v žaklju? (A. Trstenjak, Oris sodobne psihologije II, 1971, 694). --- Kdor bo kupoval želvo, naj jo pred nakupom ?podvrže majhni inšpekciji?, da ne bo kupil mačka v žaklju (Moj mali svet II, 1970, št. 6, 261). --- Najprej morate voz preizkusiti. Vi ne kupujete mačka v žaklju in jaz ga ne prodajam (A. Ingolič, Črni labirint, 1960, 94). --- Ne maram pa tudi ne očitka, da prodajam mačka v žaklju (F. Milčinski, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, 1923, 44). --- In lahko bi dopisal, kar manjka na oglasni deski. Ne maram mačka v žaklju, razumeš (M. Marinc, Strah ima velike oči, 1967, 16)?! --- V končni fazi odločajo le oni in ni dobro, če odločajo o mačku v žaklju (F. Žigon, Perspektive 1963/64, 89). --- Tista ženska je bila debela, kar je vsekakor velik greh. Maček v žaklju, to je bila. Dobil sem jo na oglas, to naj bi bila nekakšna šala (B. Vuk, Tribuna, 1970, št. 5, 8-9). --- Bog ne more biti nekakšen maček v žaklju, dostopen samo za kakšno več ali manj čudaško filatelistovsko stikljivost (A. Rebula, Smer Nova Zemlja, 1972, 20). --- Ampak še tak lisjak kupi ženo kot mačka v žaklju (F. Nietzsche --- J. Moder, Tako je dejal Zaratustra, 1974, 75). --- ?To bi bil lep zakon!? --- Gospa Elvira se nenadoma zasmeje, vsa razigrana in živahna: --- ?Zakon je kakor mačka v žaklju, ali ne (A. Kraigher, Mlada ljubezen, 1923, 255)??

Navedeni zgledi so dovolj nazorni sami po sebi, zato ne potrebujejo posebnega komentarja. Pomensko jedro vseh teh frazeologemov je maček v žaklju v pomenu 'stvar, ki je ne poznamo, ki je še nismo videli'. V gornjih zgledih nastopa tudi kot primera, zanimive pa so še različice prodajati mačka v žaklju, odločati o mačku v žaklju, biti maček v žaklju in ne marati mačka v žaklju.

Slovenski frazeologem kupiti mačka v žaklju ima ustreznike v večini evropskih jezikov, npr.: v hrvaščini --- kupiti mačka u vreći; v srbščini --- kupiti mačka u džaku; v nemščini --- die Katze im Sack kaufen; v francoščini --- acheter (vendre) le chat en poche; v italijanščini --- comprare la gatta in sacco; v ruščini --- kupit' (pokupat') kota v meške; v poljščini --- kupować, targować kota w worku; v kašubščini --- kuic kota v ehu; v slovaščini --- kúpit' (kupovat') mačku vo vreci (v mechu); v češčini --- kupovat zajíce v pytli; v angleščini --- to buy a pig in a poke; v španščini --- comprar (dar, vender) gato por liebre. V naštetih frazeologemih se namesto sestavine maček oziroma mačka pojavi v češčini zajec, v angleščini prašič, v španščini pa poleg mačka tudi zajec. Prav te zamenjave, zlasti pa španski frazeologem comprar (dar, vender) gato por liebre (dobesedno: kupiti, dati, prodati mačka za zajca), nam nakazujejo pot k izviru frazeologema kupiti mačka v žaklju.

Ta frazeologem je glede na zastopanost v večini evropskih jezikov lahko pojmovan kot vseevropski oziroma splošnoevropski in je izpričan že v 13. stoletju.⁷ Sestavina žakelj v slovenskem frazeologemu bi lahko kazala na to, da smo ga dobili z nemškim posredovanjem. V ustreznem frazeologemu je v hrvaščini sestavina vreća, medtem ko imajo Srbi džak, kar je iz nemškega Sack prek madžarskega zsák. V češčini je v obravnavanem frazeologemu izraz pytel 'vreča', ki izhaja iz srednjevisokonemškega biutel, kar je danes v nemščini Beutel 'mošnja; vreča'.⁸ Ruski frazeologi razlagajo frazeologem kupit' kota v meške iz francoskega acheter (vendre) chat en poche.⁹ Nemški raziskovalci pa frazeologem die Katze im Sack kaufen razlagajo iz prvotnega etwas im Sack kaufen, mačka pa naj bi prišla zraven zato, ker naj bi jo nekdaj na sejmih kot brezvredno podtaknili nepazljivemu kupcu namesto zajca, kunca ali pujska.¹⁰ Tako razlago potrjuje zlasti že omenjeni španski frazeologem comprar, dar (vender) gato por liebre, pa tudi sestavini zajec in prašič v češkem in angleškem frazeologemu. Obstajajo še druge razlage,¹¹ ki kažejo na omenjeno goljufivo zamenjavo ali pa izhajajo iz bogate, a marsikje negativne mačje simbolike.¹² Da je bil maček resnično predmet trgovanja na sejmih, pri katerem je lahko ena od strank ogoljufana, dokazuje tudi hrvaški frazeologem dati bika za mačka v pomenu 'narediti neumnost'.¹³

Enak izvir kot kupiti mačka v žaklju ima frazeologem spustíti máčka iz žáklja v pomenu 'izdati, izblebetati skrivnost', npr.: Ko se je avtonomna misel še usojala svoje humano udejanjenje, je ravnal manj humano. Čim manj pa so filozofi načeti od filozofije, tem bolj brez zadrege spuščajo mačka iz žaklja, ki ga prominenti tko podobno sojenicam (T. W. Adorno --- B. Debenjak, Žargon pravšnjosti, 1972, 52). --- Ni bila šala, če je kak oficir obšel normalne kanale in tisku namignil o umazanem perilu v kakem kraju. Užaljeni uradniki so od časopisa zahtevali, naj jim povedo, kdo je izpustil mačko iz žaklja, toda Sunday Express je to zviška odklonil (P. Brickhill --- V. Novak, Sklati zvezde z neba, 1978, 229). --- ?Opazil sem namreč, gospod Arsch, da ste najavili svoj obisk pri meni izrecno kot župan... Potegnite torej mačka iz vreče (H. H. Kirst --- B. Verbič, 08/15)!? --- ?Zdaj pa začniva,? je rekel sturmbannführer Maier, ko so v vinarni Handler nalili šampanjca --- Mumm Gordon Rouge. ?Zdaj stresiva naposled najine mačke iz vreče. Mi lahko izročite Becka (H. H. Kirst --- S. Škerl, Upor vojakov, 1967, 71)?? --- Kot je razvidno iz zgledov, je glagol spustiti v sestavi dveh frazeologemov nadomeščen z glagoloma potegniti in stresti. Frazeologemu spustiti mačka iz žaklja ustrezata v nemščini --- die Katze aus dem Sack lassen, v angleščini --- to let the cat out of the bag. Maček, skrit v žaklju, pomeni tu 'skrbno varovana skrivnost'. Kot je mačku neprijetno v vreči, tako tudi skrivnost komaj čaka, da jo kdo izpusti iz nje.

Glede na ugotovljeno naj bi se torej vreča oziroma žakelj pokazala kot zelo nezanesljiva pri sklepanju kupčij. Zaradi nekdanje neenotne velikosti najrazličnejših mer nas to niti ne sme preveč čuditi, saj je dovolj, če se nekoliko poglobimo v izvir frazeologemov, ki imajo v svoji sestavi merske izraze, npr. pehar, koš, košarica, cehta, torba itd.¹⁴ V zvezi z mačkom se je v primerjavi z žakljem za veliko bolj zanesljivo izkazala skrinja. Tako bi vsaj lahko sklepali po slovenskem frazeologemu imeti mačka v skrinji 'biti preskrbljen, pridobiti si lepo premoženje'.¹⁵ Drugače je v španskem jeziku, kjer skrinja (tj. arca) zamenjuje navadno vrečo: comprar alguno en el arca encerrada (dobesedno: kupiti kaj v zaprti skrinji) 'kupiti mačka v žaklju' = comprar gato por liebre (tj. kupiti mačka za zajca) in comprar a ciegas (tj. kupiti na slepo). V španščini je torej zaprta skrinja (tj. arca encerrada) pomensko blizu našemu žaklju, medtem ko je zaprt maček v španščini prav tako sumljiv, skrivnosten kot v slovenščini: špansko aquí hay gato encerrado (dobesedno: tu je zaprt maček) 'tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj' (prim. slovensko spustiti mačka iz žaklja 'izdati, izblebetati skrivnost' ter v tem grmu tiči zajec 'tu je jedro problema, bistvo stvari'in nemško da liegt der Hund begraben!).

Na slabih mačjih izkušnjah z vrečo¹⁶ temelji slovenska primera se brani kakor mačka v žakelj. Zelo izvirno predstavo pa je prenašanje mačka v vreči zbudilo pri Kašubih, in to v frazeologemu kota nosëc v ehu 'biti noseč (o neporočeni ženski)'.¹⁷ Pomenski prenos od izraza maček v žaklju 'nepoznana, skrivnostna, sumljiva stvar' do kašubskega kot v ehu 'bodoči nezakonski otrok, nezaželen in spotakljiv za tradicionalno družbo', je tu več kot očiten. Dandanes v večini evropskih dežel nezakonski otrok ni odvečen in družbeno zaznamovan kot nekdaj, prav tako kot večina naprednih zakonodaj priznava 'nezakonski zvezi moškega in ženske'¹⁸ enake pravice in obveznosti kot 'zakonski zvezi'. Seveda pa pretiravanje v rušenju nekdanjih družbenih vrednot ne prinaša nič dobrega. To bi lahko rekli za vse družbe na svetu, pa tudi za našo, saj sta hlastanje po hitrem in čim večjem dobičku ter težnja po brezobzirnem in dobičkonosnem vladanju uzakonila prodajanje mačka v žaklju kot modus vivendi sodobnih ustvarjalcev porabniške družbe in politikov novega kova.

S to ugotovitvijo za zdaj končujem razmišljanje o izviru frazeologema kupiti mačka v žaklju (vreči). Ta izvorno splošnoevropski frazeologem je nastal v obdobju, ko si je sicer že več kot pet tisočletij udomačena mačka utirala pot po Evropi in kot redko in verjetno cenjeno trgovsko blago romala v vrečah po evropskih sejmih, prepuščena spretnosti trgovcev in naivnosti kupcev. Kdaj se je frazeologem pojavil na slovenskem ozemlju, ni znano, ker še nimamo zgodovinskih slovarjev. Glede na besedni sestav ter kulturne in zgodovinske okoliščine je verjetno, da smo frazeologem dobili iz nemščine ali z nemškim posredovanjem. Seveda sama navzočnost izvorno tujih sestavin (žakelj v slovenščini, pytel v češčini ali džak v srbščini) še ne pomeni nujno tujega izvira obravnavanih frazeologemov, nedvomno pa nakazuje pripadnost istemu jezikovnemu in kulturnemu bazenu.

Opombe

^*

Članek Kupiti mačka v žaklju (v vreči) je nastal ob raziskavah frazeologemov pri pisanju knjige z delovnim naslovom Živali v prispodobah. Knjiga izhaja iz 90 nedeljskih jutranjih oddaj s skupnim naslovom Razmišljanja o besedah, ki sem jih imel na ljubljanskem radiju v letih 1986 in 1987. Leta 1989 sem uredništvu Mohorjeve družbe oddal rokopis, v katerem je bilo z metaforičnega, frazeološkega in simboličnega aspekta obdelanih 36 živali. Po ugodnih ocenah ocenjevalcev v letu 1990 je med čakanjem na objavo do danes število živali naraslo na več kot 50. V tem času sem precej spremenil in razširil tudi prvotno dokaj poljudno zasnovo. Obravnavo slovenskega gradiva sem vpel v splošnoevropski okvir, kar mi je omogočilo, da sem začel odkrivati ozadje, izvir in medsebojno prepletanje prenesenih, frazeoloških in simboličnih pomenov, ki se povezujejo s posameznimi živalmi. Vse to je razvidno tudi iz mojih dosedanjih objav iz živalske tematike: Riba --- preneseni frazeološki in simbolični pomen, Ribič 45, 1986, št. 10, 300-301; Volk --- preneseni, frazeološki in simbolični pomen, Mohorjev koledar 1988, 108-111; Štorklja --- ali res prinaša otroke ali samo štorkljá? Glasnik slovenskega etnološkega društva 1990, 30/1-4, 74-79; Golob, golobica --- preneseni, frazeološki in simbolični pomeni, Koledar družbe sv. Mohorja v Celovcu 1990, 47-49: Iti rakom žvižgat, Mohorjev koledar 1991, 103-104; Biti pijan, imeti opico, imeti mačka, piti kot krava, žaba itd. Mohorjev koledar 1992, 107-110; Živali v prispodobah --- slon. Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1992, 65-68; Pes in mačka. Družinska pratika 1993, 132-133; Zmaj --- Ti si pravi zmaj, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1993, 33/1, 52-61; Kukavica --- ptica, ki kliče svoje ime, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1993, 33/2, 18-27: O petelinu, Družinska pratika 1994, 159-162; (Časnikarska, novinarska) raca 'izmišljena novica v časopisu', Mohorjev koledar 1995 (v tisku). Za dopolnitev po novem konceptu mi je ostalo še okrog 15 zgodb prvega rokopisa, v nekaj uvodnih poglavjih pa bom problemsko obdelal zanimivejše frazeologeme ali njihove skupine.
Moje raziskovanje frazeologije in leksike pa ni omejeno samo na živali. Precej sem se ukvarjal tudi z izimensko leksiko in frazeologijo (Glej Leksikon imen, članek Srečati, poljubiti Matildo ali matildo? Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1993, 33/4, 95-97, itd.!), s frazeologijo človeških medsebojnih razmerij (Glej članke Dati košarico, dobiti košarico, Mohorjev koledar 1990, 80-83; Živeti na koruzi 'živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze', Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1991, 61-64; (o)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati (s pomočjo peharja)' in sinonimi, Jezikoslovni zapiski 1, 1991, 99-111!) itd.
Tokratni prispevek bi bil lahko začetek vrste prispevkov o izviru posameznih slovenskih frazeologemov in zanimivejših frazeoloških temah. To pa bo razen od mene odvisno zlasti od uredništva, prostora v reviji ter zanimanja bralk in bralcev.

¹

Vsaj približnega, kaj šele natančnega števila frazeologemov, ki se nanašajo na mačko v slovenščini, za zdaj še nimam, da pa je to zelo veliko, kaže ustrezni podatek za nemški jezik, v katerem naj bi bilo več kot 1000 takih frazeologemov (Glej L. Röhrich, Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten 1, 491!).

²

Glej M. Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch I, 839: Katze ... die Katze im Sacke kaufen, kupiti mačko v vreči (žaklji), II, 1309: Sack ... die Katze im Sacke kaufen, kupiti mačko v žaklji (vreči); M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I, 540: máčka ... mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; II, 952: žákelj ... mačko v žaklju kupiti = etwas ungesehen kaufen oder übernehmen; J. Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, 206: kupiti --- Kupil sem mačka v vreči (fig.), 226: Maček, mačka, mačji --- Kupil sem mačka v vreči (gl. kupiti).

³

Vreča je splošnoslovanska beseda. Najdemo jo v vseh slovanskih jezikih, razen v poljščini, kjer obstaja sorodna beseda wór, worek. Slovensko vréča je po Pleteršniku (II, 794) novoknjižna beseda, ki jo ima že Pohlin (urejza), Cigale (II, 1309) pa iztočnico Sack prevaja po Gutsmannu in srbščini z izrazom vreča, navaja staroslovansko vrétište, sicer pa je zanj običajno žakelj. Pleteršnik, prav tam, navaja tudi obliko vréče, ki jo najdemo že pri Dalmatinu in Megiserju (prim. Thesaurus Polyglottus, 1603) idr. Izvir izraza vreča razlagajo iz praslovanskega *vert-ja 'vreča, stkana iz kozje dlake', kar je sorodno z litovskim v?rtine 'sveženj' in veri?, vérti 'odpreti, pripreti', dalje s prevojem v grškem aorté 'vreča, cev', brez podaljšave s t pa prek indoevropskega *uor (prim. hrvaško otvor) s poljskim wór, manjšalno worek 'torba' (Glej P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika III, 622!).

⁴

Slovensko žákelj razlagajo kot izposojenko iz bavarskega Sackl, ki je manjšalnica nemškega Sack 'vreča' (Glej H. Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen, 224!). Nemško Sack pa razlagajo kot izposojenko v okviru rimsko-germanske trgovine iz latinskega saccus 'vreča'. Latinsko saccus je izposojeno iz grškega sákkos 'grobo sukno iz kozje dlake; iz takega materiala narejena vreča; plašč iz grobega blaga; žalna, spokorniška obleka'. Beseda je semitskega izvora (prim. hebrejsko šak 'blago iz dlake; vreča'; glej Das Herkunftswörterbuch, Duden 7, 606-607!).

⁵

Slovar slovenskega jezika, 187, 200, 485.

⁶

Sestavina mačka ustreza nemškemu Katze, kar ob navzočnosti izraza žakelj omogoča domnevo, da je frazeologem kupiti mačka v žaklju izposojen iz nemščine ali posredovan prek nje. Z uvedbo sestavin maček in vreča so morda želeli izničiti tako domnevo.

⁷

Glej W. Kopaliński, Słownik mitów i tradycji kultury, 530!

⁸

Glej V. Machek, Etymologický slovník jazyka českého, 1971, 503!

⁹

Glej N. M. Šanskij, V. I. Zimin, A. V. Filippov, Opyt etymologičeskogo slovarja russkoj frazeologii, 1987, 72!

¹⁰

Glej Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten, Duden 11, 376! V sodobnem nemškem pogovornem jeziku se frazeologem pogosto uporablja v zvezi s t. i. ?poskusnimi nočmi? in z upravičevanjem predzakonskih spolnih razmerij: ?Man kauft doch keine Katze im Sack? (Glej L. Röhrich, navedeno delo 1, 491!).

¹¹

Po H. Schraderju (Der Bilderschmuck der deutschen Sprache, 181) se izraz maček v žaklju povezuje s skrivnostno zgodbo o čarobnem tolarju. Prislužil bi si ga lahko, kdor bi v novoletni noči z mačko v vreči prišel k cerkvenim vratom in opolnoči poklical hudiča. Ta se prikaže in vpraša, kaj je v vreči, in dobi odgovor:?Tronogi zajec.? Hudič ga kupi za en tolar in ugotovi prevaro šele ob jutranjem svitu, ko nima več nobene moči nad prodajalcem.
Tudi v tej zgodbi gre za zamenjavo zajca z mačko, torej za goljufijo pri kupčiji. Brez dvoma je bila mačka predmet trgovine na sejmih, saj je bila v času domnevnega nastanka frazeologema kupiti mačka v žaklju v 13. stoletju vsaj severno od Alp še redkost. Domneva nemških raziskovalcev, da je bila kot trgovsko blago takrat manj vredna kot npr. zajec, se mi ne zdi preveč trdna. Pri iskanju izvira frazeologema kupiti mačka v žaklju pa je morda treba upoštevati le dejstvo, da je bila vreča najbolj zanesljiva za prenašanje mačk, zajcev in pujskov po sejmih, dobički, izgube in goljufije pa spremljajo vsako trgovanje.
Mačka je bila udomačena v Nubiji okrog leta 4000, v Egiptu pa okrog leta 2000 p. n. št. Tam so mačko zelo častili. Tako so egiptovsko boginjo veselja in zabave, dobrotnico in človekovo zaščitnico Bastet upodabljali kot mačko ali žensko z mačjo glavo. Ohranilo se je veliko egipčanskih pokopališč z mumijami mačk. V stari Grčiji so bile mačke redkost, saj jih Egipčani niso prodajali. V helenistični dobi so jih upodabljali kot male tigre, v Pompejih pa še niso našli mačjih kosti. V večjem številu so se mačke pojavile šele v času rimskega cesarstva in so jih zaradi njihovega značaja bolj cenili kot pse. Polagoma se je mačka razširila drugod po Evropi, kjer je pri uničevanju miši in podgan nadomestila udomačene kače in podlasice.

¹²

Pri nas velja po ljudskem verovanju za slabo znamenje, če komu mačka, zlasti črna, prekriža pot. V bolgarščini se to kaže v frazeologemu mina mu (černa) kotka pt v pomenu 'delo mu ne gre'. Pri Nemcih in Poljakih velja to tudi za zajca, kot dokazujeta frazeologema: mir ist ein Hase über den Weg gelaufen 'danes imam smolo, prepričan sem, da mi ne bo nič uspelo' in jakby mu zając drogę przebiegł 'o nekom, ki ima smolo, o nečem usodnem'. Zajec v nemškem ljudskem verovanju zlasti pri prvem srečanju zjutraj pomeni nesrečo. Ta predsodek je tako močan, da celo še danes prisili lovce k vrnitvi. Nič drugače tudi ni, če jim v temi prekriža pot mačka. V bolgarskem jeziku ponazarjajo podobne predsodke razen pri že omenjeni mački tudi še pri lisici, medvedu, miši, zajcu frazeologemi: mina mi lisica pt, narečno mina mi mačka (mečka, miška, zaek) pt 'ni mi uspelo doseči tega, kar sem želel, si zamislil, doživel sem neuspeh' (Glej Frazeologičen rečnik na lgarskija ezik I, 589-590!). Nasprotno so nekdaj srečanja z bojevitimi živalmi, kot so medved (v bolgarščini ne), volk, merjasec, pojmovali kot dobro znamenje, npr. bolgarsko narečno sreštna me vlk, vlk mi prepreči ptja 'šlo mi bo, uspešen bom, uspel bom'. Poleg tega sta mačka in zajec veljala za živali, v kateri se spremenijo čarovnice.
Čisto črna mačka ima čarovno moč. Za reševanje od urokov je treba jesti njeno kožo. Vranica črne mačke ustavlja žensko menstruacijo. Z njeno krvjo se zapisujejo močni uroki. Ima sedem življenj (Podrobneje glej J. Chevalier, A. Gheerbrant, Rječnik simbola, 375-376!). O tem, koliko življenj ima mačka, so različna mnenja. Angleži npr. menijo, da jih ima devet: a cat has nine lives 'mačka je trdoživa'.

¹³

Temu v poljščini ustreza frazeologem, v sestavi katerega je namesto mačka (tj. poljsko kot) puran, in sicer zaradi rime: oddać byka za indyka 'opraviti nekoristno zamenjavo, narediti slabo kupčijo'. Pomensko blizu, vendar brez rimane opozicije velika : majhna žival, je še poljski frazeologem twój ryk, a mój byk 'ironično o nekoristni zamenjavi ali o neenakopravni razdelitvi dobička' (Glej S. Skorupka, Słownik frazeologiczny języka polskiego 1, 125!).

¹⁴

V zvezi s tem glej moja članka: (O)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati (s pomočjo peharja)' in sinonimi, Jezikoslovni zapiski 1, 1991, 99-111; Dati košarico, dobiti košarico, Mohorjev koledar 1990, 1989, 80-83.

¹⁵

Glej M. Cigale (navedeno delo II, 1331): Schäfchen, das, ovčica; fig .... er hat sein Schäfchen geschoren (bei dem Geschäfte), sebe ni pozabil, spravil je svoj dobiček; er hat sein Schäfchen im Trockenen, aufs Reine gebracht, ima mačka v skrinji; previdil se je, pridobil si je lep denarec in ga sedaj tiho uživa; ... Slovenska mačka tu zamenja nemško ovčico, kar je dober dokaz za njeno vrednost. Menjavanje živalskih nazivov v sestavi enakopomenskih frazeologemov pa je pogost in značilen pojav.

¹⁶

Mačka ima zelo dober čut za orientacijo, zato se sama vrne domov, tudi če jo odpeljemo zelo daleč od doma. Da bi onemogočili to orientacijo, so jo po stari kmečki ali trgovski izkušnji dali v vrečo, da se po prodaji ali oddaji ne bi vrnila k lastniku.

¹⁷

Glej B. Sychta, Słownik gwar kaszubskich II, 218!

¹⁸

Glede na tako zvezo je nastalo v slovenskem in drugih jezikih veliko frazeologemov. Nekatere od njih sem obdelal v članku Živeti na koruzi 'živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze' (Glej Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1991, 61-64!).