Sklepna prireditev znanstveno raziskovalne dejavnosti študentov bratislavske fakultete

Slovaško-slovenski kulturni stiki so bili zelo občutljivi za politične pretrese. Poznajo vzpone in padce. Recepcija slovenske književnosti v letih 1939-1945 je organsko nadaljevanje teženj mladega slovaškega in slovenskega izobraženstva po prvi svetovni vojni. Ustanovitev univerz v Ljubljani in Bratislavi je omogočila študij obeh jezikov in književnosti slovaškim in slovenskim študentom. Zanimanje za obe književnosti se je povečalo v drugi polovici tridesetih let, ko se je s študija v Bratislavi vrnil Viktor Smolej (1910-1992) in iz Ljubljane Koloman K. Geraldini (1908-1994, Miramare v Argentini). Omenjena sta postala ugledna posrednika slovaške in slovenske književnosti.

Koloman K. Geraldini je po maturi na ugledni slovaški gimnaziji v Nitri nadaljeval študij prava v Bratislavi. V šolskem letu 1935-1936 je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer se je živo zanimal za dogajanje v slovenski književnosti. Po vrnitvi domov je objavljal večinoma v reviji Slovenské pohl'ady prevode iz slovenske poezije in proze (Ivan Gradnik, Srečko Kosovel, Edvard Kocbek, Anton Vodnik, Oton Župančič, Ivan Cankar, Ksaver Meško, Ivan Pregelj, Prežihov Voranc idr.).

Marca 1939 so Slovaki po nemškem diktatu razglasili samostojno državo. Z osamosvojitvijo so se odprle tudi večje možnosti za recepcijo slovenske književnosti. S Tinetom Debeljakom sta pripravila antologijo Piesne spod Triglava in leta 1940 jo je izdal Študentski svet slovaško--jugoslovanske lige. Predgovor je napisal Tine Debeljak. Dve leti kasneje je Matica Slovaška v Martinu izdala še antologijo sodobne slovaške proze Za krížom. Za uvodne besede je spet poskrbel Tine Debeljak. V obeh antologijah so dela slovenskih književnikov od slovenske moderne do konca tridesetih let.

Leta 1940 je Geraldini izdal še prevod romana Franceta Bevka Kaplan Mertin Čedermac. Melichar Václav pa je pri družbi sv. Vojteha v Trnavi leta 1943 izdal prevod dela Antona Breclja Sexualné problémy v prehl'ade. Delo je doživelo dve izdaji.

Ob Kolomanu K. Geraldiniju so skrbeli za spoznavanje slovenske književnosti v tem obdobju še drugi prevajalci: Jozef Ambruš, Jozef Kosorin, Imrich Kružliak, Mikuláš Čollák, Anton Kmet' idr.

Po vojni je Koloman K. Geraldini zapustil Slovaško in se na začetku petdesetih let naselil z družino v Argentini. Jožefu Ambrušu je še uspelo leta 1947 pod psevdonimom Galík izdati prevod Cankarjevega romana Na klancu (Na závoze). Po dolgih letih ?nemilosti? se je posvetil literarni zgodovini. Jozef Kosorin, nadarjen pravnik, se od leta 1945 pa vse do smrti ni smel ločiti od samokolnice in lopate. Imrich Kružliak je odšel v emigracijo. Mikuláš Čollák je umrl kmalu po vojni, dočakal pa je še drugo izdajo prevoda Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem (Pod slobodným slnkom, 1948). Duhovnik Anton Kmet' zaradi svojega stanu ni smel izdajati prevodov del slovenskih književnikov. Leta 1968 je izdal roman Franceta Bevka Vihar (Víchrica). V rokopisu so ostali njegovi prevodi del Ivana Preglja idr.

Ampak to je že drugo poglavje. Razveseljivo je veliko zanimanje za dogajanje v slovenski književnosti na Slovaškem in želja po raziskovanju zgodovine slovensko-slovaških kulturnih stikov. Z Anežko Kočalkovo, ki je najboljša študentka lektorata slovenskega jezika, smo, vsaj upam, dobili novo moč, ki bo nadaljevala in poglabljala obnovljene kulturne stike. Seveda se moramo potruditi tudi pri nas, da se bo lahko v popolnosti razvil njen dar in poglobilo njeno znanje iz slovenskega jezika ter književnosti.