Boena Ostromcka-Frczak

UDK 801.3:801.323.2=863=84

Slovensko-poljski slovar
 (Nekatera vprašanja in rešitve)

Manjkal pa je slovensko-poljski slovar, zato sva se s Tonetom Pretnarjem, profesorjem primerjalne slovanske književnosti na Univerzi v Ljubljani, lotila dela. France Vodnik, ki je takrat še živel, je podprl najine namere, sam namreč ni nameraval nadaljevati slovarskega dela. Z Državno založbo Slovenije sva podpisala pogodbo in začelo se je desetletno delo, katerega rezultat je Slovensko-poljski slovar.

2.   Slovensko slovaropisje ima v okviru dvo- in večjezičnih slovarjev bogato izročilo.¹ Naj omenim le nekaj najstarejših del, kot npr. Megiserjev nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar iz leta 1592, Alasijev italijansko-slovenski slovar iz leta 1607, Pohlinov slovensko-latinsko-nemški slovar iz l. 1781, Gutsmanov nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar iz l. 1789 in končno najobširnejši Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (I 1894, II 1895). V tem pogledu slovensko slovaropisje ni nič zaostajalo za dosežki drugih slovanskih leksikografij. Tudi danes ni nič drugače --- dvojezičnih slovarjev je presenetljivo veliko.

Drugače pa je z enojezičnimi slovarji. Navedemo lahko le Glonarjev slovar iz l. 1936. Šele od nedavna se slovenska leksikografija lahko pohvali s prvim besednjakom slovenskega knjižnega jezika, kakršen je brez dvoma Slovar slovenskega knjižnega jezika v petih zvezkih (Ljubljana 1970-1991), ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. To je prvi slovenski sodobni enojezični slovar. Vsebuje okrog 106 000 leksemov, zajemajočih obdobje od zadnjih tridesetih let 19. stoletja do danes.²

3.   Avtorja sva se pri določanju izhodišča in obsega Slovensko-poljskega slovarja zgledovala po Poljsko-slovenskem slovarju F. Vodnika, saj nama je šlo za to, da bi lahko oba slovarja kot celota služila primerjalnim raziskavam. Nekatere sestavine je vendarle bilo treba spremeniti. Izkazalo se je, da znaten del od okrog 45000 gesel v Poljsko-slovenskem slovarju sodi med zastarelo izrazje, če ne celo arhaično, narečno in tuje, ki ni več v rabi, npr. bistur, bitek, bitum, biureta, biustnik, broek, bró, brustwer, brucik, brukotuk, blizenka, bajor, duyzna, duszoć, duyca, dobadywać si, dueć, duoć, durniczka, dukwieć, przywyknienie, przywora, przywoka, przywiz, podratować, podostatek in podobno. Treba je tudi dodati, da Poljsko-slovenski slovar v znatni meri odseva poljsko čtivo avtorja in izrazje, s kakršnim se je F. Vodnik srečeval kot odličen prevajalec iz poljske književnosti.³ V dobršnem delu gre za besedišče iz 19. stoletja in če bi ga iz slovarja izločili, bi se število gesel bržkone zmanjšalo na okrog 40000.

Tak obseg gesel pa sva predvidela tudi za Slovensko-poljski slovar. Šlo nama je za to, da bi se slovarja ujemala po obsegu besednega gradiva, načinu obdelave gesel in končno po obsegu celote --- 1100 strani. Pri določanju obsega gesel sva se opirala tudi na razmerje med številom geselskih enot za posamezne črke v petzvezkovnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika in ga zmanjšala za 2,5 krat, kar je tudi dalo število 40000 gesel.

4.   Ker nisva imela na voljo frekvenčnega slovarja, sva se morala pri izbiri gesel ravnati po lastnem občutku, upoštevajoč pri tem obstoječe slovenske dvojezične slovarje.⁴ Vendar to zaradi nekaterih posebnosti slovenščine in poljščine ni bilo zmeraj mogoče. V slovarju naj bi bilo zajeto tudi vse tisto enakopomensko besedje, ki ima v obeh jezikih različne slovnične lastnosti, npr. spol, število, vezljivost, vid, prehodnost ali drugačno pravopisno podobo. Zato so v slovarju tovrstne besede, ki se razlikujejo po:

• spolu: fakultéta (f), fró (f), kíno (m), kokaín (m) --- fakultet (m), front (m), kino (n), kokaina (f);

• spolu in pravopisu: ávto (m), adút (m), benefíca (f), táksi (m) --- auto (n), atut (m) in atu (n. ind), benefis (m), taxi (n,f);

• pisavi: anekdó, cián, cínk, cioníst --- anegdota, cyjan, cynk, syjonista;

• vidu: bazírati (im)pf, cementírati (im)pf, demonstrírati (im)pf --- bazować, impf, cementować, impf, demonstrować, impf;

• vezavi: moliti za zdravje --- prosić o zdrowie; ograditi z mrežo --- ogrodzić siatk; biti pri maši --- być na mszy; živeti pri teti --- mieszkać u cioci; bogat z izkušnjami --- bogaty w dowiadczenia; strah za sina --- strach o syna.

črevoškgar -ja

V slovar so vključene tudi tujke, celo tiste, ki so v obeh jezikih istovetne, a lahko predstavljajo besedotvorno osnovo za izraze, ki jih jezika tvorita po različnih tvorbenih vzorcih. To med drugim velja za vrsto samostalnikov in iz njih izpeljanih pridevnikov, npr.: arabéska, arabésken --- arabeska, arabeskowy; apokríf, apokrífen --- apokryf, apokryficzny; azbést, azbésten --- azbest, azbestowy; biologíja, biolóški --- biologia, biologiczny; elíta, elíten --- elita, elitowy; fotográf, fotográfski --- fotograf, fotograficzny; frákcija, frákcijski --- frakcja, frakcyjny; festiválen --- festiwal, festiwalowy.

Primerilo se je tudi, da so v slovarju v obeh jezikih istovetni samostalniki in iz njih izpeljani pridevniki, a imajo drugačne možne izpeljanke, npr. máraton, máratonski --- maraton, maratoski, toda marató --- maratoczyk, kávboj, kávbojski --- kawboj, kawbojski, toda kávbojka ne pomeni ženske kavboja, temveč western; podobno je kavbojke pl t --- spodnie dinsowe, dinsy pl t.

5.   V slovar zaradi rednega besedotvornega ustreznika ni vključeno slovensko besedje iz naslednjih skupin:

• samostalniki s pripono -ist, --- išče (anarhíst, ajdíšče) --- poljsko: --- ista, --- isko/ysko (anarchista, gryczysko);

• pridevniki, tvorjeni iz rastlinskih imen s pripono -ov/-ev (malínov, kamíličev) --- poljsko: -owy (malinowy, rumiankowy);

• pridevniki z obrazili na -loški, tvorjeni iz samostalnikov na -logija (biolóški, geolóški) --- poljsko: -logiczny (biologiczny, geologiczny);

• samostalniki s pripono -irati (betonírati, citírati, datírati) --- poljsko: -ować (betonować, cytować, datować);

• izrazi s tujimi predponami, npr. a-, anti- (?polítičen, antidatírati) --- poljsko: a-, anty- (apolityczny, antydatować);

• zloženke z istovetnim prvim členom, npr aero-, bio-, belo- (aerodinámika, biográm, belobrád) --- aerodynamika, biogram, biaobrody.

Specialistično izrazje je upoštevano v obsegu, ki je potreben povprečno izobraženemu človeku.

6.   Slovensko-poljski slovar podobno kot Vodnikov Poljsko-slovenski slovar v uvodu ne prinaša kratkega orisa slovenske slovnice. Razlog je v tem, da bo slovar izšel v Sloveniji, kjer tak pregled ne bi bil smiseln.⁵

Geslo je največkrat polnopomenska, npr. akadémski, ávtor, baháč, béden, brzéti, drevenéti, ali nepolnopomenska beseda, npr. a, ako, bi, čez, če, koli, pa tudi predpona, npr. čez-, do-, pre-, in prvi člen zloženk, npr. aero..., avto..., blago..., čudo... idr. Slovenski jezik ima namreč zelo razvejeno družino zloženk, tako je z opredelitvijo pomena prvega člena podano nekakšno usmerjevalno geslo. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je npr. s prvim členom blag... navedenih 56 zloženk, z belo... 42, z aero... 32 (za predstavo o obsežnosti pojava dodajam, da je v slovarski kartoteki več kot 150 zloženk s prvim členom belo...).

Zaradi varčevanja s prostorom so pri nekaterih geslih pravopisne, fonetične in sklanjatvene različice povezane v pare, le izjemoma tudi nekateri tipi besedotvornih variant, npr. bifé, buffet 'bufet, bar', bagríst, bageríst 'bagrzysta', bedéti, bdéti 'nie spać, czuwać, opiekować si, pilnować', kobál, kobálj adv 'okrakiem', brátič, brat?č -iča arh 'bratanek' barján, barj?n, 'ten, kot mieszka na bagnach', bršlján, bršlín 'bluszcz', brínjevec -vca, brínovec -vca 'jaowcó', cmokáti, cmákati 'cmokać, mlaskać', crkávati, crkováti, eksp 'padać, zdychać, umierać', čásnikarica, čásnikarka lit 'dziennikarka'.

V skladu s tradicijo slovenskih dvojezičnih slovarjev označujeva mesto in dolžino naglasa (pri e in o tudi ožino in širino), ne navajava pa intonacije. Pri podajanju naglasa in označevanju naglasnih dvojnic (navajava največ dve, čeprav Slovar slovenskega knjižnega jezika večkrat podaja štiri naglasne variante) sva uporabljala tudi pravopisni slovar --- Slovenski pravopis (Ljubljana 1962).

7.   Za samostalniškim geslom sta pogosto navedena končnica edninskega rodilnika in spol. Spol je dosledno naveden le pri ženskih samostalnikih na soglasnik (z izjemo pripone -ost), npr. nit (f) in moških na samoglasnik, npr. š?rpa (m), táksi (m), bidé (m), bistró (m), kanú (m), medtem ko v drugih primerih to ni bilo potrebno. Kadar se slovenski in poljski samostalniki razlikujejo po spolu, je ta označen v obeh jezikih, npr. akvarél (m) --- akwarela (f), biró (m), --- biuro (n), búkev (f) --- buk (m), tôpol (m) --- topola (f).

Končnica edninskega rodilnika je skupaj s končajem osnove navedena le v primeru glasovne premene v osnovi ali njene razširitve, npr. átek -tka, brátec -tca, čeb?r -bra, bréskev -kve, bistró -ja, céstar -ja, koló -esa, máti -ere, t?le -éta, vr?me -ena, pa tudi, če gre za neredno končnico, npr. grád -ú, -a, mó -ú, -a, zíd -ú, -a. V slovarju so navedene tudi vzporedne končnice množinskega imenovalnika, npr. gôstje, gôsti, štud?ntje, štud?nti, cvetó, cvéti, blága, blagó itd.

Pri glagolih je zmeraj naveden tudi vid, končnica 1. osebe ednine pa le tedaj, če ima glagol vzporedne končnice, npr. blebetáti -tám, -éčem, bleketáti -tám, -éčem, fofotáti -tám, -óčem ali če se sedanjiška osnova razlikuje od nedoločnika (razen pri glagolih s pripono -ovati, -evati, -avati, -ivati), prim. dopl?sti -pl?tem, dopléti -plévem, dopéti -pó, dosodíti -só, dsniti -em.

V slovarju so navedene vse nadomestne osnove.

8.   Za slovničnimi določili je naveden pomen, pred njim pa lahko stoji kronološka, slogovna, socialnozvrstna oznaka itd. Če oznaka stoji za poljskim izrazom, velja le za prevedek. Navajanje kvalifikatorjev (v slovenskem delu gesla ali za poljskim prevedkom) je bilo potrebno zato, ker prevedek pogosto sodi v drugo zvrstno različico kot slovenski leksem ali ima drugačno čustveno zaznamovanost oziroma se od njega kako drugače razlikuje, npr.: beráč, 'ebrak, dziad', toda beračó pej 'ebrak'; bombážen, bombážev 'baweniany' toda bombážast pog 'baweniany'; drát pog 'drut', žíca; féhtati pog 'prosić'; krčmár 'karczmarz', toda bírt pog 'karczmarz'; podobno kčma 'karczma' in birtíja pog 'karczma'; dn arh 'dar, darnina, darnia' -> ruša; spomlád arh 'wiosna' -> pomlad; dúdlar 1 'dudziarz'; 2 žarg 'kujon'.

Število kvalifikatorjev je omejeno na najnujnejše (skupaj 65, od tega je 33 slovničnih oznak in izrazov),⁶ da bi Poljakom in drugim uporabnikom olajšala uporabo slovarja, sva za osnovo krajšave uporabljala latinske ali mednarodne izraze. Ker je tako stališče slovenskemu slovaropisju tuje, se je med slovenskimi jezikoslovci sprožila polemika. Mnenja so bila različna. Puristi so zahtevali rabo slovenskega izrazja, končno pa je prevladalo mnenje sestavljalcev. V Uvodu je seznam oznak s krajšavami v latinski, slovenski in poljski obliki.

9.   Naslednja pomembna sestavina je prevedek slovenskega leksema. Prizadevala sva si navajati vse možne sopomenke, npr. ábotnost 'gupstvo, brednia, bzdura', agílen 'ywy, ruchliwy, aktywny, przedsibiorczy', ájbiš 'laz, malwa', barába 'otr, szelma, hultaj', brezuspéšen 'bezskuteczny, nieskuteczny, daremny, bezowocowy', dežéven 'deszczowy, ddysty, sotny'; drénovec 'niedoga, niezdara, niezgua, niedorajda', dovtíp 'dowcip, kawa, art'.

Kadar ni bilo poljskega leksikalnega ustreznika, je navedena njegova protipomenka, npr. desníčar 1 praworczny, ant makut; 2 prawicowiec.

Včasih geslu neposredno ne sledi prevedek, ampak frazeološka zveza in šele nato njen prevod. To pomeni, da geselska beseda ne nastopa kot samostojna enota, ampak je rabljena le ali predvsem v navedeni stalni zvezi, npr. Arhimédov ~ zakon prawo Archimedesa; Célzijev ~a lestvica skala Celsjusza; Dámoklejev ~ meč miecz Damoklesa (Damoklesowy); blážev eksp ~ žegen do niczego (nic nie warte): ta zdravila so ~ te lekarstwa s do niczego; fúč eksp biti ~ być do niczego: danes sem čisto ~ dzisiaj jestem zupenie do niczego; všeč adv biti ~ podobać si: to dekle mi je všeč ta dziewczyna mi si podoba; postati ~ spodobać si: naposled mi je tudi to postalo ~ w kocu i to mi si spodobao.

10.   Za vsak slovenski leksem ni bilo mogoče najti prevedka ali protipomenke. Zato sva morala pomen večkrat opredeliti na različne načine, npr. z opisom dejanskega pomena: ávba 'kobiece nakrycie gowy w stroju ludowym podobne do czepka (czepca)', berívka 'gatunek wczesnej saaty', brucka 'studentka pierwszego roku', cvíček 'róowe, kwane wino', cvétnik 1 lit 'antologia, wybó, wypisy; 2 gatunek biaych ziemniakó'.

Drug način je strukturalnopomenska opredelitev, npr. ambicióž pej 'czowiek przesadnie ambitny', fíčkar 'waciciel maej zastawy', prim. fíčko 'auto, maa zastawa', cankarjánec 'naladowca stylu Cankara', molívec 'czowiek (czsto) modlcy si'.

Večkrat gre za opredelitev področja, npr. barvnokóžec 'kolorowy (o czowieku): belci in barvnokožci 'biali i kolorowi'; buzaránt pej 'peda' (o czowieku), črédnica arch 'pasterka (o kobiecie)', dolgín 'wysoki czowiek, tyczka (o mczynie)'.

Strukturalna opredelitev pomena je pogosto uporabljena pri pridevnikih ter nekaterih tipih samostalnikov in glagolov. Če gre za slovenske pridevnike, je bila težava v tem, da jim v poljskem besedilu večkrat ustrezajo predložni ali nepredložni samostalniki (največkrat v rodilniku, pa tudi v drugih sklonih), kar je zahtevalo strukturalno opredelitev pomena in sobesedila, ki je ponazarjala skladenjsko razliko, npr. dédnosten adj od dednost: -stna teorija teoria dziedzicznoci; délovni adj od delo: ~ človek czowiek pracy, ~a pogodba umowa o prac, ~ čas czas pracy; divjačínski adj od divjačina: ~a jed potrawa z dziczyzny; dléten adj od dleto: ~ ročaj rczka duta, ~na obdelava obró dutem; čájen adj od čaj: ~jna žlička yeczka do herbaty, ~jno pecivo ciasteczka do herbaty, drobne ciasteczka. Slovenski pridevnik lahko ima ustrezen poljski prevedek, prav tako pridevniški, vendar je njegova raba večkrat omejena na strokovno izrazje ali stalne izrazne zveze, npr. mésten miejski: ~stne pravice prawa miejskie toda ~tni očetje ojcowie miasta; cvéten 'kwiatowy': ~tni prah pyek kwiatowy: ~tni listi licie kwiatowe, ~tni venec korona kwiatowa, toda cvetlíčen 'kwiatowy', dotyczcy kwiató': ~čna greda grzdka kwiató: ~čni lonec doniczka do kwiató, ~čni vzorec wzó w kwiaty.

Težava v zvezi s pridevniki je tudi v tem, da je v slovenskem jeziku iz iste podstave tvorjenih več pridevnikov, ki pa jim v poljskem jeziku ustreza en sam prevedek, npr. bencínov in bencínski benzynowy, dlákav, dlákast owosiony, d?žjev, d?žnat, dežéven, dežévnat deszczowy, ddysty, sotny, fragmentáren, fragmentáričen fragmentaryczny, molékulski, molekuláren molekularny.

Spet drugačen primer strukturalne določitve pomena so samostalniške in glagolske pomanjševalnice, npr. bodálce dem od bodalo (kinda), bóček dem od boter (kum), bó dem od botra (kuma), délavček dem od delavec (robotnik, pracownik, dziaacz), domovínica dem od domovina (ojczyzna), ájčkati dem od ajati (spać, lulać, koysać, bujać), spánčkati dem od spati (spać).

11.   V primerih, ko se splošna raba razlikuje od jezikovne norme ali če se leksem kot leksikalna (geselska) enota obnaša drugače kot besedilna enota, se mora slovaropisec odločiti za vrsto opisa. To vprašanje se je pojavilo pri samostalnikih za osebe ženskega spola, posebno v poimenovanjih poklicev, položajev in naslovov, npr. arheoló, filoló, profésorica, diréktorica, detektívka in drugih, npr. dvomljívka, dnínarica, ábotnica itd. Spraševala sva se, ali naj se v takih primerih odločiva za besedotvorno določitev pomena tipa: oblika ženskega spola od arheolog, filolog, profesor, direktor, detektiv, dvomljivec itd. ali drugače: kobieta, pani archeolog, filolog, profesor. Nazadnje sva se v takih primerih odločila za področno definicijo, npr. arheologinja archeolog (o kobiecie) in sobesedilo: bila je odlična ~ ; podobno: filologinja, detektivka itd.

Enako sva ravnala v primeru, če je slovenskim leksemom moškega in ženskega spola ustrezal poljski prevedek dvojnega spola, npr. bblja eksp gadua (o ženski) in brbljáč eksp gadua (o moškem); dvomljívec niedowiarek (o moškem), sceptyk in dvomljívka niedowiarek (o ženski), sceptyczka; dolgočásnež nudziarz, maruda (o moškem) in dolgočásnica nudziara, maruda (o ženski). Večkrat pa je bilo treba posamezna poimenovanja za ženski spol izraziti drugače, npr. ábotnež, ábotnik gupi mczyzna in ábotnica gupia kobieta; bélec biay mczyzna in bélka biaa kobieta; dnínar dnió, dnió in dnínarica, dnínarka kobieta pracujca na dnió.

12.   Za konec je treba še dodati, da so posamezni pomeni ločeni z arabskimi številkami, po potrebi pa tudi ponazorjeni s kratkim sobesedilom, npr. besednják 1 arch sownik -> slovar; 2 sownictwo, zapas só bérgla 1 kula: oprt ob -o oparty o kul; 2 szczudo: hoditi po (na) -ah chodzić na szczudach; buren -rna 1 gony, haaliwy: --- smeh gony miech; 2 burzliwy: -rni časi burzliwe czasy.

Zadnja sestavina geselskega člena je frazeologija, navedena na koncu gesla ali opredelitve pomena, na katerega se nanaša. O tem, da sva pripisovala frazeologiji velik pomen, pričajo takšna gesla, kot npr. blagó, beséda in veliko drugih, prim. blagó trgovina z belim ~om handel kobietami, razsuto ~ towar sprzedawany luzem (na wag), dobro ~ se samo hvali dobry towar wiechy nie potrzebuje, dobrego towaru nie potrzeba zachwalać pog; beséda 1. sowo, wyraz: nove ~e nowe wyrazy; dati, držati, prelomiti ~o dać, zamać sowo, dotrzymać sowa, uvodna ~a sowo wstpne, spremna ~ wprowadzenie; 2 mowa, rozmowa: ~ o osebnih dohodkih rozmowa o poborach (pacach), o tem ni bilo ~e o tym nie byo mowy; 3 jzyk: govorjena in pisana &~ jzyk mó i pisany; ~ je dala ~ o zaczlimy rozmawiać, ~ je meso postala sowo stao si ciaem, obračati (zavijati) ~e przekrcać sowa, položiti ~o na jezik podpowiedzieć, vzeti ~o nazaj odwoać to, co si powiedziao, vezana ~ poezja, nevezana ~ proza.

Seznam okrajšav

adj	adiectivum	pridevnik	przymiotnik
adv	adverbium	prislov	przysó
ant	antonyma	antonim	antonim
arch	archaismus	arhaizem zastarela beseda	archaizm wyraz przestarzay
dem	deminutivum	pomanjševalnica	zdrobnienie
eksp	expressivus	ekspesivno	ekspresywny
f	femininum	ženski spol	rodzaj eski
ind	indeclinabile	nesklonljivo	wyraz nieodmienny
(im)pf	(im)perfectivum verbum	dvovidje	czasownik dwuaspektowy
m	masculinum	moški spol	rodzaj mski
n	neutrum	srednji spol	rodzaj nijaki
pl +		pretežno v množini	najczciej w liczbie mnogiej
pl t	pluralia tantum	samo mnnožinsko	rzecz. majce tylko liczb mnog
pog	colloquialis	pogovorno	wyraz potoczny
sg t	singularia tantum	samo edninsko	rzecz. majce tylko liczb pojedycz
zool	zoologia	zoologija	zoologia
arg	sermo perplexus	žargon	argon

Opombe

¹

Pregled večjezičnih slovarjev povzemam po J. Toporiščiču, prim. J. Toporišič (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS, s. 279.

²

F. Jakopin, (1991). Slovenski knjižni jezik in njegov Slovar (SSKJ 1-5). V: XXVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, s. 47-57.

³

F. Vodnik je med drugim prevedel V puščavi in goščavi Sienkiewicza, Pepel in diamant Andrzejewskega, Noči in dneve Dbrowske, Iwaszkiewiczeve Novele, Jastrunov biografski roman Mickiewicz, Legnicko polje Kossak-Szczucke, Pred pomladjo in Prah in pepel eromskega. Izdal je tudi dva izbora poljskih novel (1937 in 1951). Veliko njegovih prevodov je izšlo v literarnih revijah, prim. J. Pomorska (1987). France Vodnik 1903-1986. V: Literatura na wiecie 4 (189), s. 366.

⁴

Podatki o pogostnosti so znani le za manjše število leksemov in niso popolni. Predvsem pri redakciji gesel od črke T naprej sva uporabljala kartoteke SAZU in seznam gesel, ker zadnji zvezek SSKJ še ni izšel.

⁵

Poljaki lahko uporabljajo učbenik slovenskega jezika, ki je izšel na Poljskem, prim. T. Pretnar, E. Tokarz (1980). Slovenščina za Poljake. Katowice.

⁶

H. Orzechowska je v oceni Poljsko-slovenskega slovarja avtorju očitala čezmeren obseg sistema oznak (naštela jih je kar 115).