XII. mednarodni slavistični kongres -- Krakov 1998

Prijave pošljite do 20. maja 1996 na naslov:
Slovenski slavistični komite, Aškerčeva 2,
1000 Ljubljana.

Če bo prijav več, kot je limit, se bo moral Slovenski slavistični komite odločiti za najprimernejšo rešitev.

Jezikoslovje.

1.  Etnogeneza Slovanov, paleoslavistika.

Pradomovina Slovanov. Slovanska etimologija. Praslovanski jezik in njegova narečja. Slovanske starožitnosti v luči etnolingvistike.

2.  Jezikovni stiki.

Slovansko-slovanski stiki. Slovansko-neslovanski stiki (baltica, germanoslavica, hungaroslavica, balcanica ...). Sodobni jezikovni stiki na območju slovanskih jezikov.

3.  Kontrastivne raziskave in tipologije jezikov.

Kontrastivno preučevanje dveh ali več slovanskih jezikov. Slovansko-neslovanske kontrastivne raziskave. Metodologija tipoloških raziskav (Glasoslovje in fonologija. Oblikoslovje. Besedotvorje, skladnja. Semantika. Slovnični sistem. Leksikalni sistemi. Besedoslovje, frazeologija, slovaropisje ...).

4.  Arealne raziskave slovanskih jezikov. Aktualno stanje slovanskih narečij. Onomastika.

Ohranjenost slovanskih narečij. Jezik Slovanov zunaj slovanskega območja. Jezik narodnih manjšin. Mešana in prehodna narečja. Interesne govorice (žargon, sleng, argo). Onomastika.

5.  Jezikovne spremembe (nadzirani in nenadzirani razvoj).

Najnovejše jezikovne spremembe v slovanskih jezikih. Sodobne družbenopolitične spremembe in jezik (sociolingvistična vprašanja). Internacionalizacija in terminologizacija sodobnih narodnih jezikov. Zgodovina slovanskih knjižnih jezikov.

6.  Pomen slovanskega jezikovnega gradiva za teorijo jezika.

Najnovejše smeri v jezikoslovju: tvorbena slovnica, kognitivno jezikoslovje, besediloslovje. Tradicija in inovacije v slovanskem jezikoslovju in njihov pomen za jezikovne teorije. Interdisciplinarne raziskave; jezikoslovje in informatika, matematika, teorija komunikacije, psihologija, sociologija itd.

Folkloristika.
Literarna veda.
Kulturologija.

1. A. Slovanska mitologija. Slovanska arheologija.

B.   Folklora in ljudska kultura. Folklora in literatura. Slovanska folklora in evropski kontekst. Mesto folklore v nacionalnih slovanskih kulturah nekoč in danes. Pojavne oblike slovanske folklore in ljudske kulture --- snovi, kodi, zvrsti. Folkloristične kategorije in pojmi. Kulturni konteksti slovanske folklore. Metodologija raziskovanja slovanske folklore --- primerjalne, interdisciplinarne raziskave.

C.   Srednjeveške književnosti in njihove lokalne značilnosti. Vloga prevoda v razvoju slovanskih kultur.

D. Humanizem in barok v slovanskih književnostih.

2.   Slovanske književnosti 18. in 19. stoletja: literarni tokovi in smeri. Predromatika kot literarni pojav. Romantika pri Slovanih in njen kulturnozgodovinski kontekst. Primerjalne raziskave slovanskih književnosti. Mickiewicz --- njegovo delo in vpliv. Puškin --- delo in vpliv.

3. A.   Slovanske književnosti od modernističnega preloma do sodobnosti. Slovanski modernizem v kontekstu svetovne književnosti. Filozofski kotekst modernizma. Smeri in šole. Poetika modernizma. Tradicija in novatorstvo. Modernistični mit. Slovanska središča modernistične kulture.

B.   Postmodernizem pri Slovanih in na Zahodu.

Postmodernistični kod. Literarna antropologija postmodernizma. Problem dialoga in koteksta. Meje postmodernizma. Vloga prevoda pri razvoju postmodernizma pri Slovanih.

4.   Slovenski svet in emigracija: emigracijska književnost kot literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko vprašanje. Kronologija in periodizacija emigracijske književnosti. Diaspora in metropola. Emigracijska književnost in alternativna literatura v domovini. Slovanske emigracijske književnosti v primerjalnem vidiku. Emigracija v 19. stoletju. 20. stoletje --- emigracijske geografija, emigracijska središča in njihova dejavnost. Literarnokulturno življenje emigracije --- revije in izdajatelji. Idejni tokovi. Pregled emigracijske književnosti. Domačijska in univerzalna tematika. Oblike, zvrsti, stili. Emigracijska publicistika --- spori in diskusije. Esejistika. Znanstvene publikacija. Vračanje emigracijske književnosti.

5.   Filozofska, religiozna, politična, družbena misel pri Slovanih. Književnost in religija. Religiozni misleci. Vpliv zahodne filozofije. Vpliv slovanske misli na Zahod. Filozofsko-idejne koncepcije pri Slovanih. Državne in družbene ideologije. Književnost v razmerju do ideologije in politike. Zgodovinopisje --- utopije in antiutopije. Nacionalna miselnost. Narodnostna in evropska zavest v slovanskih književnostih. Mickiewicz in ideja o neodvisnosti pri Slovanih.

6.   Univerzalnost in svojskost v slovanskih književnostih. Slovanske književnosti med Vzhodom in Zahodom. Podoba in topos Jeruzalema v slovanskih kulturah. Zgodovinske prvine v slovanskih književnostih. Fantastika in pravljičnost. Znanstvena fantastika. Zabavno-poučno pismenstvo, njene različice in vloga v kulturi Slovanov.

7.   Obseg in meje slovanoznanstva --- slovanoznanstvo in sorodne vede. Literarna teorija in metodolgija literarnih raziskav v slovanskih deželah --- domači in prevzeti dosežki. Primerjalna poetika. Verzologija. Historiografija književnosti. Literarnozgodovinske sinteze slovanskih književnosti z znanstvenega in didaktičnega vidika: potrebe po popravkih in prevrednotenju. Periodizacija književnosti. Translatologija --- teorija in zgodovina literarnega prevajanja. Kulturologija --- območje raziskav in metode opisa. Primerjalna kulturologija. Besediloslovje in urejanje znanstvenih izdaj.

2.   Organizatorji predložijo bloke v potrditev nacionalnim slavističnim komitejem.

3.   V primeru, da nacionalni komite slavistov bloka ne odobri, krije stroške za organizacijo bloka in publikacijo besedil organizator bloka.

4.   Vsa besedila sodelavcev bloka morajo biti, tako kot tudi prispevki drugih udeležencev kongresa, natisnjeni prej.

5.   Končno odločitev o uvrstitvi bloka v program sprejme predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja na predlog poljskega organizacijskega komiteja kongresa.

Opozorilo:

1)   ena oseba ne more organizirati več kot enega bloka;

2)   organizator bloka naslovi na nacionalne komiteje drugih udeležencev poziv, da jih vključi v sestav nacionalne delegacije.