Izpeljanke s pomenom snovi iz pridevniške podstave ¹

A. Vidovič-Mu (1988a: 16) je ugotovila, da ?/v/saj deloma različen obseg besedotvornih pomenov samostalniških tvorjenk v domači, pa tudi v tuji literaturi /.../, sili poiskati kar se da objektivna merila za njegovo določanje.? Zato avtorica povezuje besedotvorni pomen s sestavinami pomenske podstave povedi in izhaja (za izpridevniško tvorbo) iz povedja, s katerim se povezuje pomen lastnosti oz. stanja, prvi delovalnik na podlagi podspola živo, neživo pretvorbeno ustreza nosilcu lastnosti (oseba ali predmet), okoliščine pa se povezujejo s pomenom kraja in časa, skupno torej pet skupin.

Po načelu pomenskosti stavčnih členov prikaže šest besedotvornih pomenov J. Toporišič (1991a: 222). Tako konkretno za izpridevniške samostalniške izpeljanke velja: z osebkom se na podlagi kategorije biološke živosti oz. neživosti povezujeta nosilec in nosilnik lastnosti, povedek se povezuje z lastnostjo oz. stanjem, na podlagi metonimije se loči pomen popredmetene lastnosti, prislovnemu določilu ustreza pomen okoliščin kraja in časa,² medtem ko pomenska skupina snovi nima neposredne povezave s stavčnočlensko strukturo, izpostavljena je zaradi dokaj pogostega pojavljanja tvorjenk, ki kažejo na prepoznaven snovni pomen.

1.0   Pomenska kategorija snovi se je v SS (1984) uveljavila kot šesta skupina tvorjenk pri izglagolskih samostalniških izpeljankah (str. 130), pri izpridevniških kot tretja (str. 134) in pri izsamostalniških (str. 140) kot prva podskupina tvorjenk v okviru šeste skupine, imenovane drugi izraziti pomeni. J. Toporišič (1991b: 309-313) je nato skupino šest pri medponskopriponskih zloženkah, ki imajo v prvem delu pridevnik in so pomensko vzporedne izpeljankam iz pridevniške podstave, omejil le na pomen snovi.

1.1   Kot je že znano, v sodobni slovenski besedotvorni teoriji o tem ni enotnega mnenja, tako A. Vidovič - Muha (1988a) pri izpridevniški tvorbi navaja le pet pomenov: stanje, lastnost; nosilec lastnosti; predmet kot nosilec lastnosti; mesto in čas, ne pa tudi snovi.

Pregled slovenske besedotvorne literature 20. stoletja kaže, da je pomen snovi omenjal že tudi Janežič (1906: 131): ?e) razne lesovine in druge snovi (bukovina, hrastovina, hruševina; kislina, lojevina, medenina /.../?. Breznik (1934: 160) izpostavlja snov le pri obrazilu -ivo: cepivo, lepivo 's čimer se lepi', gnojivo, netivo, predivo, strelivo; pri -ina pa opozarja: ?/.../ pri živalskih imenih pomeni meso ali kožo, npr.: govedina, kozletina, svinina, teletina, volčina, volovina, zajčevina /.../.?

Kategorijo snovi je imenoval ob treh obrazilih tudi Bajec v poglavju Pripone po njih pomenu (1950 I: 128): ?Snovna imena: -ina (ajdovina, govedina, kozina, hrastovina, medenina), -ivo (cepivo); -enjak (ovsenjak).?

1.2   Če iščemo vzporednice med slovenskim in slovanskim pomenskim skupinjenjem tvorjenk, potem jih najdemo pri avtorju V. Šmilauerju v Novočeské tvoření slov (1971: 212-213), kjer zasledimo naslednje skupine tvorjenk, označujoče: I. ljudi, II. živali, III. predmete, stvari, IV. mesta, V. drugo: 1. časovni pojmi, 2. nebesna telesa, 3. minerali, rudnine, 4. rastline, 5. deli telesa, 6. bolezni, 7. materiali, 8. hrana in pijača, 9. davki, plačila, 10. pravni pojmi, 11. besede o jeziku, knjigi, 12. izrazi znanstvenih strok; VI. lastnost (...), VIII. tvorjenke z modifikacijskim pomenom.

S 6. skupino iz SS je primerljiva Šmilauerjeva V. kategorija. Očitna pa je tudi razlika: skupinjenje češkega avtorja je izrazito vezano na leksikalne pomene.

Češka akademijska slovnica (1986) je v bistvu obilico prej naštetih kategorij zreducirala na poimenovanje nosilca lastnosti, mesta in lastnosti, tako da prva skupina zajema: osebe, živali, rastline, stvari, minerale in rudnine --- torej tudi snov.

Nasprotno v hrvaščini, pri S. Babiću (1986), besedotvornopomenskih skupin ni mogoče zaslediti. Ob vsakem obrazilu so preprosto našteti slovarski pomeni tvorjenk, kot npr. za -ac (str. 59-61), kjer so navedene izpeljanke, ki pomenijo osebe, živali, rastline, razne stvari (studenec, čir, del želodca, grozdje, jed, kamen, plašč, kip, mineral, ruda, obronek, pijača, plin, sneg, stol, palica, naprava, zgradba) ipd.

Očitno je torej, da je druženje tvorjenk v pomenske skupine posledica različnih kriterijev pri različnih avtorjih. Slovensko besedotvorje je izbralo objektivno merilo, vezano na stavčnočlensko oz. propozicijsko strukturo, pri čemer je pomenska skupina snovi nastala kot osamosvojena kategorija za tiste tvorjenke nosilnika, za katere je bil že tradicionalno opažen leksikalni snovni pomen.

2.0   V nadaljevanju bo na podlagi gradiva iz SSKJ I-V in Pleteršnikovega (ob izpeljankah označeno s P) Slovensko-nemškega slovarja I, II (1894/95) prikazana snovna pomenska skupina tako, da bodo izpeljavna obrazila razvrščena na podlagi rodnosti v tri kategorije: 1. najrodnejša priponska obrazila zajemajo od 10 do 20-odstoten delež tvorbe, pri čemer so taka do 20 odstotkov v preglednici označena kot rodna (R), če pa ta delež presegajo, so zelo rodna (ZR); 2. s srednje rodnimi (SR) oz. manj rodnimi (MR) obrazili je tvorjenih od 5 do 10 oz. 1 do 4 odstotkov izpeljank; 3. v skupino nerodnih obrazil, ki so obravnavana tako, da so združena glede na tipična izglasja, se uvrščajo tista, ki so zastopana z manj kot odstotkom izpeljank. Pri tem je potrebno poudariti, da so statistično relevantne le tvorjenke iz SSKJ, ki so bile izpisane na podlagi formalnih kriterijev (obseg pridevniške iztočnice, število iz nje nastalih tvorjenk), medtem ko imajo izpisi iz Pleteršnika le ilustrativno vrednost.

2.1   Najrodnejša priponska obrazila

2.1.0   V to skupino se uvrščajo tri obrazila (-ina, -ec in -ica), s katerimi je tvorjenih kar 74,2 % vseh izpeljank.

2.1.1   Kot primarno obrazilo snovne pomenske skupine se je izkazal izpeljavni morfem -ina (39,1 %), ki se kot reprezentančno besedotvorno sredstvo ob omenjeni pomenski skupini pojavlja tudi v SS (1984: 134).

Izpeljanke nastajajo iz lastnostnih prvotnih (gnilina, kislina, surovina), predvsem pa iz tvorjenih pridevnikov, med katerimi prevladuje snovna pomenska podskupina lastnostnih z obrazili -en (oglenina, peščenina, prstenina, roženina, strupenina), -n (bisernina, kostnina, lesnina, mesnina, zobnina) ter -ov/-ev (glogovina, citronovina, kostanjevina, hojevina). Druga obrazila nesnovnih podstavnih pridevnikov so še lahko -av (grčavina), -l (zmrzlina). Zastopana je tudi ena sama vrstna vrstilna števniška podstava prvina.

Obrazilo se druži z vsemi naštetimi obrazilnimi tipi podstav, ne da bi jih krnilo ali premenilo. Večina besedja je stilno nezaznamovana, manj kot sedem odstotkov izpeljank pripada strokovnemu izrazju (mrtvina 1. med., oglenina mon., prstenina 1. agr., sečnina kem., sluznina biol., strupnina med., zobnina anat.).

2.1.2   Z 32 izpeljankami je zastopano obrazilo -c (18,4 %). V podstavah prevladujejo lastnostni (snovni) tvorjeni pridevniki (apnenec, glinenec, jeklenec, ledenec, hojevec, peščenec, rženec, slivovec, svinčenec, smrekovec). Za pomen vina nastopata gadovec 2. pog. 'vino iz Gadove peči' in šentjanževec iz individualnosvojilne in vrstne podstave.

Tretjina vseh tvorjenk je strokovno vezanih na čebelarstvo (ajdovec, smrekovec), mineralogijo (drvenec, jeklenec, železovec), petrologijo (roženec) ali metalurgijo (bakrovec).

2.1.3   S tremi tvorjenkami manj je zastopano obrazilo -ica (16,7 %), kar ga uvršča na tretje mesto po rodnosti.

V podstavah prevladujejo lastnostni pridevniki (kislica, rahlica; ilovica, žveplenica, strešnica). Mišjica 'zelo strupen prah brez okusa' ima v podstavi vrstni pridevnik.

Glede na podobne podstavne značilnosti, ki jih imajo vsi trije obrazilni tipi izpeljank, je zanimivo ugotoviti še delež skupnih podstav, torej tistih, ki se družijo z vsemi tremi obrazili ali le z dvema.

Rezultati so presenetljivi: sinhrono stanje ne potrjuje tvorjenk z isto podstavo za vsa tri obrazila in snovnim pomenom; le če vključimo še gradivo Pleteršnika, dobimo osamljen primer: slanec 'die Salzsole' P, slanica 'das Salzwasser, die Salzsole', slanina 'podkožno maščobno tkivo'.

Osem odstotkov skupnih podstav imata -ec/-ina (gnil-, grahov-, hojev-, hruškov-, lipov-, orehov-, smrekov-), tvorjenke pa so pomensko različne, tako da -ina navadno predstavlja 'lesno snov', -ec pa snov, ki je povezana s podstavo po izvoru (smrekov med > smrekovec) ali obliki (premog v velikosti oreha > orehovec).

Obrazili -ina in -ica imata skupni le dve podstavi: ilov-, prhel-: ilovica je nadrejena sopomenka za zastarelo ilovino, prhlica je strokovni izraz nasproti splošnemu prhlina.

Ob podstavi peščen se nahajata tudi obrazili -ica in -ec, prva tvorjenka ima pomen 'prst', druga 'kamnina'.

Iz tega pregleda je razvidna izredno natančno določena in razmejena pomenskost vseh treh izpeljavnih morfemov, s čimer je mogoče razložiti tudi njihovo siceršnjo rodnost.

2.2   Srednje in manj rodna priponska obrazila

2.2.0   Srednje rodnim obrazilom se z odstotki približujeta -ak in -ka (4,6 %), druga manj rodna so: -jak (4,0), -ik (3,4 %), -ek (2,9 %), -or in ženskospolski -ja in -java z 1,1 %.

2.2.1   Z izjemo dveh tvorjenk iz lastnostne podstave (ilovak, kiselak), ki imata pomen 'ilovica' oz. 'skuta', so druge nastale iz podstav na -ji in imajo pomen iztrebka, npr.: kozjak, ptičjak, pasjak, zajčjak ipd.

2.2.2   Izpeljava z obrazilom -ka poteka le iz lastnostnih tvorjenih podstav npr.: apnenka, ilovka, peščenka. Oznake izpeljank ne kažejo posebnih tipičnosti, prevladujejo nevtralne tvorjenke, s po enim primerom je zastopana tudi njih narečna in knjižna pripadnost (ilovka 1., peščenka 2.).

2.2.3   Obrazilo -jak potrjuje sedem tvorjenk iz sodobnega besedišča: kiseljak, peščenjak, rumenjak idr.. Vse z izjemo rumenjaka so tudi zaznamovane, zelo pogosto kot starinske (ovsenjak, prosenjak, rženjak). Iz podstave na -ski je samo izpeljanka konjščak 'iztrebek', ki velja za redko. Zanimivi pa so še Pleteršnikovi zgledi, npr.: svinjak 'svinji kamen', železnjak 'der Brauneifenstein', bisernjak 'perlit'.

2.2.4   Z obrazilom -ik je tvorjenih šest izpeljank iz lastnostnih neprvotnih pridevnikov. Konkretni pomeni kažejo na meso (bočnik), kruh (pšeničnik) ali kamnino (apnenik, sijajnik, peščenik).

2.2.5   Za manj pogoste vzporedne tvorjenke s pomenom 'iztrebek' veljajo take, ki so izpeljane z obrazilom -ek, kjer se polglasnik ohranja (mišjek, zajčjek, pasjek). Kadar se obrazilo druži s podstavo na -ski, je tvorjenka palatalizacijsko in asimilacijsko premenjena (konjsk- + -ek > konjšček). Iz vrstilne števniške podstave prvi je pri Pleteršniku znana še izpeljanka prvek 'der Urstoff'.

2.2.6   Obrazilo -or je v slovenščini izjemno redko obrazilo, še posebej pa ob pridevniški podstavi. To potrjujeta le dve izpeljanki sladkor in suhor 'knjiž., redko 'prepečenec'.

2.2.7   Snovni pomen imata tudi izpeljanka mašča redko 'mast' in tolšča '... v vodi netopna organska snov', nastali z obrazilom -ja tako, da se pri prvi krni obrazilo podstavnega pridevnika masten.

2.2.8   Za obrazilo -java najdemo zgleda v dveh strokovnih poimenovanjih iz lesarstva: beljava, črnjava.

2.3   Nerodna priponska obrazila

2.3.0   V to skupino se uvrščajo vsa obrazila, ki so zastopana le s po eno tvorjenko: -ec-, -ič, -nik; -arija; -e, kar predstavlja 0,6 % delež tvorbe, in tista, ki jih potrjuje le gradivo iz Pleteršnikovega slovarja: -nica, -ača, -jača ter -al.

2.3.1   Priponska obrazila z izglasnim -c ali -c- pred zadnjim samoglasnikom: -ec-; -nica

Tvorjenka kislec je zastarela za 'kisik', posebnost je obrazilo -ec- z ohranjenim polglasnikom v vseh sklonih.

Iz Pleteršnika sta tvorjenki rjavnica kot izraz iz montanistike in kiselnica 'kisla voda', ki kažeta na obrazilo -nica.

2.3.2   Priponska obrazila z izglasnim -č ali -č- pred zadnjim samoglsnikom: -ič; -ača, -jača

Za obrazilo -ič najdemo zgled votlič, ki je petrološki izraz za bolj znan plovec 'lahka, luknjičasta svetlo siva prodornina'.

Ilovača in žoltača 'vrsti zemlje' sta tvorjeni z obrazilom -ača, obe pa znani le v Pleteršnikovem slovarju.

Tudi tvorjenka z obrazilom -jača (prodnjača 'prodovita zemlja') je iz istega vira.

2.3.3   Konverzno priponsko obrazilo -e: -e

Med srednjespolskimi tvorjenkami je zastopana konverzna tvorjenka iz vrstne podstave vrhnje, ki je narečni izraz za smetano.

2.3.4   Priponska obrazila z -j- pred zadnjim samoglasnikom in obrazila z izglasnim -k: -arija; -nik

V celoti nerodno obrazilo je -arija, ki ga zasledimo v tvorjeni sladkarija 'jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov'.

Pomen kruha imata tvorjenki ajdovnik in hitrnik P, izpeljani z obrazilom -nik.

2.3.5   Priponska obrazila z izglasnim -l: -al; -n: -in

Izpeljanka iz SSKJ kisal nar. zah. 'kislo zelje ali repa' izkazuje obrazilo -al. Za potrditev tega obrazila ob pridevniški podstavi sta zanimiva še Pleteršnikova zgleda sladkal 'etwas Süßes' in suhal 'dürres Holz'.

Netipično obrazilo snovnih izpeljank je gotovo -in. Potrjujeta ga zmrzlin nar. zah. 'toča' in Pleteršnikov robatin 'trdo usnje'.

3   Prikaz snovnih obrazil v preglednici

Preglednica obrazil za okoliščino prostora

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0ž	2				MR	1,1
2.	-a	4				MR	2,2
3.	-ica	70	8	1		ZR	39,3
4.	-jača	1	1		1	N	0,6
5.	-ja	2	3			MR	1,1
6.	-ija	6	1			MR	3,4
7.	-inja	1				N	0,6
8.	-ina	26	2			R	14,6
9.	-ava	2				N	1,1
10.	-java	7				MR	3,9
11.	-ec	1				N	0,6
12.	-ec-	1				N	0,6
13.	-išče	7	7			MR	3,9
14.	-ak	4	1			MR	2,2
15.	-jak	12	6			SR	6,2
16.	-ek		1
17.	-ik	14	2			SR	7,8
18.	-alž	1				MR	0,6
19.	-os	2				MR	1,1
	SKUPAJ	162	31	1	1

O % odstotni delež glede na vse okoliščinske izpeljanke (za prostor in čas)

Preglednica obrazil za lastnost oz. stanje

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0ž	1				N	0,1
2.	-j0m	2	2			N	0,2
3.	-j0ž	1				N	0,1
4.	-a	4	2			N	0,4
5.	-oba	28	18		4	MR	2,9
6.	-ica	8				N	0,8
7.	-eca	1				N	0,1
8.	-oča	8	40		2	N	0,8
9.	-Ja	4				N	0,4
10.	-ija	4	3			N	0,4
11.	-inja	1				N	0,1
12.	-ika	1				N	0,1
13.	-ina	48	4			SR	5,0
14.	-nina	1				N	0,1
15.	-ščina	4				N	0,4
16.	-esa	1				N	0,1
17.	-iteta	3				N	0,3
18.	-ota	48	29		1	SR	5,0
19.	-ava		2
20.	-java	2				N	0,2
21.	-ec	2				N	0,2
22.	-jes	5				N	0,5
23.	-alž	1				N	0,1
24.	-in	1				N	0,1
25.	-stvo	13	1		1	MR	1,3
26.	-enstvo	1				N	0,1
27.	-ost	761	10	1	2	ZR	79,6
28.	-nost	2				N	0,2
	SKUPAJ	956	111	1	10

Preglednica obrazil za nosilnik lastnosti

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0m	1				N	0,1
2.	-0ž	1				N	0,1
3.	-j0m	1	1			N	0,1
4.	-a	14	1			MR	1,4
5.	-ica	312	26		5	ZR	32,0
6.	-nica	1	2			N	0,1
7.	-ača	5	2			N	0,5
8.	-jača	12	9			MR	1,2
9.	-da	2				N	0,2
10.	-(o/u)ga		2
11.	-ja	6	4			N	0,6
12.	-ija	9	2			N	0,9
13.	-lja		1
14.	-klja		1
15.	-ulja	3	1			N	0,3
16.	-inja	1				N	0,1
17.	-ka	97	5			SR	10,0
18.	-ika	17	7		1	MR	1,7
19.	-ela	1				N	0,1
20.	-ina	155	25	1		R	15,9
21.	-nina	1				N	0,1
22.	-čina		1
23.	-ta	1				N	0,1
24.	-java	6				N	0,6
25.	-c	2				N	0,2
26.	-ac	1				N	0,1
27.	-ec	42	3		1	MR	4,3
28.	-ec-		2
29.	-enec	1				N	0,1
30.	-ic		1
31.	-ač	1	1			N	0,1
32.	-ič	2	6	1	2	N	0,2
33.	-uh		1
34.	-i/-a/-o	22				MR	2,3
35.	-aj		1
36.	-ulj	1				N	0,1
37.	-ak	13	4	1	1	MR	1,3
38.	-jak	35	21	1		MR	3,6
39.	-njak	1	1			N	0,1
40.	-ek	8	7			N	0,8
41.	-ik	178	22		4	R	18,3
42.	-nik	2	4			N	0,2
43.	-alž		1
44.	-izem				1
45.	-um	2				N	0,2
46.	-an	1				N	0,1
47.	-in	2	1			N	0,2
48.	-om	1				N	0,1
49.	-os	2				N	0,2
50.	-iš	1	2		2	N	0,1
51.	-ušm	1				N	0,1
52.	-t	1				N	0,1
53.	-javž	2				N	0,2
54.	-ež	1	3		1	N	0,1
55.	-iž	3				N	0,3
	SKUPAJ	972	170	3	19

Preglednica obrazil na nosilca lastnosti

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0m	4				N	0,4
2.	-j0ž	1				N	0,1
3.	-a	4	2			N	0,4
4.	-ica	36	5			MR	3,7
5.	-nica	1	1			N	0,1
6.	-esnica	1				N	0,1
7.	-ča		1
8.	-ača	1	1			N	0,1
9.	-(o/u/i)ga	1	3			N	0,1
10.	-ha		1
11.	-iham	1				N	0,1
12.	-ja		1
13.	-nija	1				N	0,1
14.	-lja		1
15.	-ulja	1			1	N	0,1
16.	-onjam		2		3
17.	-ka	16	2			MR	1,6
18.	-ika	2				N	0,2
19.	-ela	1				N	0,1
20.	-ana	1				N	0,1
21.	-ina	7				N	0,7
22.	-ša	1				N	0,1
23.	-uša	1	1	1		N	0,1
24.	-uta	1				N	0,1
25.	-c	3				N	0,3
26.	-ec	160	16		4	R	16,5
27.	-ec-	3	2			N	0,3
28.	-enec	2				N	0,2
29.	-inec	3				N	0,3
30.	-ic	1				N	0,1
31.	-ač	2	8		1	N	0,2
32.	-jač		3
33.	-ič	9	8		2	N	0,9
34.	-enič	1				N	0,1
35.	-em	8	8		1	N	0,8
36.	-es	3			1	N	0,3
37.	-išče		1
38.	-jem	2				N	0,2
39.	-ug		1
40.	-uh	10	1		2	MR	1,0
41.	-i/-a/-o	105				R	10,8
42.	-aj	1				N	0,1
43.	-ej	1	2			N	0,1
44.	-elj		1
45.	-ak	25	9		1	MR	2,6
46.	-jak	49	28		2	SR	5,0
47.	-njak	1	1			N	0,1
48.	-ek	3	4			N	0,3
49.	-ik	242	36		7	ZR	24,9
50.	-nik	9	6			N	0,9
51.	-an	3	1			N	0,3
52.	-jan	2				N	0,2
53.	-ijan	2				N	0,2
54.	-man/-mar	2			2	N	0,2
55.	-in	12	6		2	MR	1,2
56.	-(e/o)lin	1			2	N	0,1
57.	-un	3	2		2	N	0,3
58.	-ko	5	1			N	0,5
59.	-ar	3	3			N	0,3
60.	-kar	1				N	0,1
61.	-ikar	1				N	0,1
62.	-ir	1	1	1		N	0,1
63.	-or	1	1			N	0,1
64.	-ur		1
65.	-av(s/š/ž)	3	2			N	0,3
66.	-aš	4	1		1	N	0,4
67.	-ijaš		1
68.	-iš		1
69.	-uš		2
70.	-ež	204	13		12	ZR	21,0
	SKUPAJ	974	192	2	45

Preglednica obrazil za okoliščino časa

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-j0m	1				N	0,6
2.	-ica	5				MR	2,8
3.	-ja		1
4.	-lja		1
5.	-ina	1				N	0,6
6.	-ec		1
7.	-ek	3				MR	1,7
8.	-ik	2				MR	1,1
9.	-os	3				MR	1,7
	SKUPAJ	15	3

Preglednica obrazil za snov

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-ica	29				R	16,7
2.	-nica		2
3.	-ača		2
4.	-jača		3
5.	-ja	2				MR	1,1
6.	-arija	1				N	0,6
7.	-ka	8				MR	4,6
8.	-ina	68	6			ZR	39,1
9.	-java	2				MR	1,1
10.	-ec	32				R	18,4
11.	-ec-	1				N	0,6
12.	-ič	1				N	0,6
13.	-es	1				N	0,6
14.	-ak	8				MR	4,6
15.	-jak	7				MR	4,0
16.	-ek	5	1			MR	2,9
17.	-ik	6	1			MR	3,4
18.	-nik	1	1			N	0,6
19.	-al	1	2			N	0,6
20.	-in	1	1			N	0,6
21.	-or	2				N	1,1
	SKUPAJ	175	19

Preglednica obrazil za popredmeteno lastnost

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-ja	1				N	0,6
2.	-oba	10				SR	5,8
3.	-oča	1				N	0,6
4.	-inja	1				N	0,6
5.	-arija	1				N	0,6
6.	-atika	1				N	0,6
7.	-ina	18	2			R	10,5
8.	-ščina	2				MR	1,2
9.	-esa	2				MR	1,2
10.	-iteta	1				N	0,6
11.	-ota	15				SR	8,8
12.	-java	2				MR	1,2
13.	-ost	104				ZR	60,8
14.	-nost	1				N	0,6
15.	-stvo	8				MR	4,6
16.	-anstvo	1				N	0,6
17.	-enstvo	1				N	0,6
	SKUPAJ	171	2

4   Predstavljene izpeljanke utemeljujejo obstoj snovne skupine tvorjenk kot samostojne pomenske kategorije tudi v okviru izpridevniške samostalniške tvorbe, saj na podlagi zbranega gradiva lahko definiramo tipične lastnosti, s pomočjo katerih so prepoznavne: 1) kaže namreč, da se snovne tvorjenke najpogosteje izpeljujejo z -ina, -ec in -ica ter se tako z ozirom na rodnost razvrstitveno razlikujejo s kategorijo nosilnika lastnosti (ki prav tako združuje tvorjenke s pomenom neživosti), pri katerem so najrodnejša obrazila -ica, -ina, -ik in -ka;³ 2) v podstavi snovnih tvorjenk, katerih tipična lastnost je neštevnost,⁴ prevladujejo t. i. snovni pridevniki (tak iz apna > apnen > apnena snov > apnenec); 3) nekaj takih tvorjenk ima v jeziku strokovnoizrazijsko vrednost, saj so vezane na določene stroke, osredinjene na raziskovanje različnih snovi (mineralogija, petrologija, metalurgija ipd.); 4) v slovarju je ponekod pomen tudi neposredno opredeljen kot snovni, npr. mesnina 2. 'mesna snov' (SSKJ II: 751).

Med slovarsko opredeljenimi snovnimi tvorjenkami se namreč pojavljata dva tipa: prvega predstavljajo tiste, pri katerih je snov izražena kot neposredna UPS (A. Vidovič - Muha, 1988b), npr. tekočina: UPS -> snov, RPS -> brez svoje oblike /.../; rumenjak: UPS -> snov, RPS -> rumena; surovina: UPS -> snov, RPS -> neobdelana /.../. Pri drugih je ta veriga daljša, npr. smrekovec: UPS -> med, RPS -> iz smrekovih sestavin; med: UPS -> snov, RPS -> sladka; hrastovina: UPS -> les, RPS -> iz hrasta; les -> UPS -> snov, RPS -> za deblo, korenine /.../, bakrenec: UPS -> spojina, RPS -> iz bakrovega in železovega sulfida; spojina: UPS -> snov, RPS -> nastala iz elementov.

Tako je med izpeljanke s snovnim pomenom na podlagi neštevnosti ustrezno uvrstiti tudi take, ki izražajo hrano, jed ali pijačo, čeprav jih SSKJ v razlagi ne opredeljuje kot snovne, npr.: češnjevec: UPS -> žganje, RPS -> iz češenj; žganje: UPS -> pijača, RPS -> žgana, alkoholna, iz sadja; pijača: UPS -> živilo, RPS -> za pitje; živilo: UPS -> stvar, RPS -> za prehrano; stvar: UPS -> kar obstaja ...



Navedenke

Babić, S. (1986). Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku. Zagreb.

Bajec, A. (1950). Besedotvorje slovenskega jezika. I Izpeljava samostalnikov. Ljubljana.

Bajec, A./Kolarič, R./Rupel, M. (Šolar, J.) (1964). Slovenska slovnica. Druga popravljena izdaja. Ljubljana.

Breznik, A. (1934). Slovenska slovnica za srednje šole. Četrta izdaja. Celje.

Janežič-Sket (1906). Slovenska slovnica. Deveta predelana izdaja. Celovec.

MLUVNICE ČEŠTINY 1 (1986). Praha.

Šmilauer, V. (1971). Novočeské tvoření slov. Praha.

Toporišič, J. (1966). Slovenski knjižni jezik 2. Maribor.

--- --- (1975). Izpeljava slovenskih samostalnikov. Linguistica XV, 241-256.

--- --- (1984). Slovenska slovnica. Druga pregledana in razširjena izdaja. Maribor.

--- --- (1991a). Besedotvorno šolanje. Slavistična revija XXXIX, 215-237.

--- --- (1991b). Pomenske skupine samostalniških zloženk. Slavistična revija XXXIX, 301-316.

--- --- (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana.

Vidovič - Muha, A. (1988a). Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana.

--- --- (1988b). Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture XXIV. Ljubljana, 83-91.

Opombe

¹

Poglavje iz obranjene disertacije Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke. Ljubljana 1994, 262 str.; mentor J. Toporišič.

²

V SS (1976/1984/1990: 134) je zajeta le prostorskost, pojem okoliščin prostora in časa se pri J. Toporišiču pojavi v članku Pomenske skupine samostalniških zloženk, SR (39) 1991, str. 301-306.

³

Glej op. 1, str. 54-70.

⁴

Prim. M. Hočevar-Gregorič (1995). Slovenski neštevni samostalniki in njihova obravnava v SSKJ. SR (43), str. 442.