Ob 60-letnici dr. Jožeta Lipnika

Rodil se je 28. 2. 1935. leta v Rogaški Slatini. Splošno izobrazbo si je nabiral na gimnaziji v Celju, slovenistiko pa je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Magistriral je leta 1981 v Zagrebu (Funkcionalnost tihoga čitanja u osnovnoj školi), doktorat pa je zagovarjal leta 1988 (Metoda branja in dela s tekstom v osnovni šoli) in si pridobil naziv doktor jezikoslovnih znanosti.

Profesor Jože Lipnik ima za seboj dolgo pot uspešnega učitelja. Zaposlil se je leta 1958; več let je učil slovenski jezik v osnovni šoli, bil je pedagoški svetovalec, na Pedagoški akademiji, kamor je prišel leta 1975, in pozneje na Pedagoški fakulteti, pa je ves čas predaval metodiko slovenskega jezika za predšolsko vzgojo, na razrednem pouku in slovenistiki; nekaj časa je vzgojiteljicam in študentom razrednega pouka predaval tudi mladinsko književnost in slovenski jezik. V zadnjem času se je razvil v odličnega strokovnjaka za didaktiko slovenskega jezika in književnosti, ki ga cenijo v znanstvenih in strokovnih krogih, posebno priljubljen pa je med svojimi študenti, saj je spodbujajoč mentor pri pisanju številnih seminarskih in diplomskih nalog.

Jubilantova bibliografija obsega več kot 70 enot, in sicer samostojne publikacije, znanstvene in strokovne članke, prevode, recenzije, kritike, ocene in poročila. Največ energije posveča reševanju metodičnih in didaktičnih vprašanj pouka slovenskega jezika in književnosti v osnovni in srednji šoli. Leta 1992 je izdal knjigo Metoda branja in dela z besedilom v osnovni šoli, ki na izviren način predstavlja osnovnošolsko branje, ustvarjalno delo učiteljev in učencev pri obravnavi umetnostnih besedil ter ponuja nove in z eksperimenti potrjene sodobne metode za obravnavo beril. Knjiga je med učitelji slavisti v osnovni šoli zelo priljubljena.

Jeseni 1991. leta je prevedel, priredil in izdal Roksandićevo metodiko (Metodika književne vzgoje). Delo je bilo med slovenskimi osnovno- in srednješolskimi učitelji odlično sprejeto (knjiga je razprodana), kar dokazuje, da je profesor Lipnik prevod uspešno priredil za slovenske razmere. Izhajal je iz svojih bogatih pedagoških izkušenj, knjiga pa je pridobila uporabnost tudi zaradi njegovega kritičnega in zahtevnega pristopa do problematike, širokega teoretičnega znanja in odličnega poznavanja praktičnih sposobnosti in potreb predmetnih učiteljev in profesorjev slovenskega jezika. Roksandić-Lipnikova metodika je v slovenščini doslej najobsežnejše in najcelovitejše delo s področja metodike in didaktike književne vzgoje.

Pomembno je tudi njegovo delo za vzgojiteljice. Prevedel in priredil je Metodiko govorne vzgoje, ki jo uporabljajo tudi v nižjih razredih osnovne šole. Teoretični del knjige je povzet iz Matićeve metodike, ki jo je Jože Lipnik dopolnil z novejšimi spoznanji o govornem razvoju, do katerih se je dokopal tudi sam, ko je spremljal nastope svojih študentov in študentk. Na videz suhoparno in mukotrpno praktično delo pri nastopih je tako ob premišljeni in temeljiti analizi postalo odlično teoretično izhodišče za raziskavo govorne vzgoje; iz te prakse so vzeti tudi jezikovni primeri, ki so dodani gradivu iz slovenske literature. Leta 1994 je knjigo dopolnil še z zbirko besedil, ki jih je izdal pod naslovom Mali čvek.

Zadnja knjiga, ki jo je doslej izdal profesor Lipnik, je nastala iz praktičnih potreb. Pripravil je Leksikon domačih in tujih književnikov (1995), to je leksikalno urejeno zbirko podatkov o tistih književnikih, ki jih morajo (po katalogu) poznati maturantje.

Zanimiva je tudi priredba italijanske slovnice Sonje Berce. Jubilant je tretjo izdajo preuredil in prilagodil slovensko gradivo normi in predpisom sodobnega knjižnega jezika.

Izrazito metodično so naravnane številne razprave, ki se osredinjajo na materinščino v vrtcu (npr. Govor otrok, vzgojiteljic in staršev, 1986; Govorne igre in jezikovna ustvarjalnost otrok, 1993; Spodbujanje govora v predšolski dobi, 1994) ali osnovni šoli (npr. Metoda branja in dela z besedilom v osnovni šoli, 1992; Usmerjeno tiho branje kot metoda dela v osnovni šoli, 1988; Sprememba paradigme učnih ciljev v novejših učnih načrtih na primeru materinščine, 1994; Jezikovna vzgoja na razredni stopnji v osnovni šoli, 1985; Nekateri primeri in problemi interpretacije in sinteze umetnostnega besedila v osnovni šoli, 1985/86; Evropa razmišlja o izobraževanju učiteljev, 1981).

Druga skupina razprav se ukvarja z metodiko pouka književnosti in literarne teorije v osnovni in srednji šoli. Zgradba Solzic (1993) je poglobljena teoretična razprava o notranji strukturi književnega dela, podprta s praktičnimi primeri iz zbirke Solzice; Umetnostna smer v šolski interpretaciji je teoretični prispevek k pouku literarne teorije v srednji šoli; v ta okvir sodijo še npr. Notranji elementi besedila (1993), Problemski pristop h književnemu delu (1991), Problemski pouk književnosti (1992).

Svoje znanstvenoraziskovalno delo posreduje in razlaga tudi učiteljem, in sicer ga pri tem zanimajo predvsem problemi in perspektive izobraževanja učiteljev. Gre za številne analize o ravnaju z jezikom doma in po svetu, v katerih profesor Lipnik vedno utemeljeno poudarja vrednost maternega jezika za človeka in družbo, npr.: Vloga in pomen materinščine v večjezikovni skupnosti (1992), Metodika pouka slovenščine kot znanost (1992).

Naš jubilant veliko javno nastopa doma in v tujini. Sodeloval je na kongresih ATEE (Slowene und slowenische Sprache, 1987; Slowenische-Ungarisches zweisprachiges Schulwesen in Slowenien, 1988; Teacher Training in Foreing Languages at the Faculty of Education in Maribor, 1991), na kongresu čeških pedagogov (The rule of preliminary information and example for pupil's written and oral massage, 1993), na Visoki pedagoški šoli v Dordechtu, na univerzi v Bernu, na srednji pedagoški šoli v Bernu ter na mednarodnih simpozijih v Bratislavi, Pragi in Barceloni (Gesteuertes stilles Lesen als Methode, 1990; Els eslovens i la llengua eslovena, 1991; Vloga izhodiščnih informacij in vzorca pri nastajanju učenčevega ustnega in pisnega sporočila, 1993).

V Sloveniji se je udeležil številnih mednarodnih simpozijev, npr. simpozija metodikov v Mariboru, simpozija o alternativnih vzgojnih konceptih, simpozija Kaj hočemo in kaj zmoremo v Ljubljani.

Jubilantova strokovna aktivnost in želja, da popularizira stroko, ki je bila v preteklosti odrinjena na rob slovenističnega dogajanja, se kažeta v številnih člankih, objavljenih v reviji Otrok in družina, v recenzijah in poročilih s pogostih službenih potovanj, še zlasti pa v (za univerzitetnega učitelja na videz nepomembnih) ocenah dogodkov s področja šolstva; te ocene kažejo, da si profesor Lipnik na vseh področjih prizadeva za razvito didaktiko in metodiko pouka slovenskega jezika in književnosti, ki bo v slovenskem prostoru izobraževala usposobljene učitelje in ponujala take oblike učenja materinščine, ki pri učencih ne bodo naletele na odpor.

Profesor dr. Jože Lipnik s svojim raziskovalnim delom s področja didaktike slovenskega jezika in književnosti uveljavlja pri pouku nove pristope in odpira sodobna znanstvena obzorja slovenski metodiki. Njegova dela vedno temeljijo na najnovejših znanstvenih metodah, odlikuje pa jih teoretična zgrajenost, originalnost in aplikativnost; priljubljen je tudi med svojimi študenti, ki znajo ceniti njegovo zahtevno pedagoško delo --- in zdi se, da sta razdajanje v pedagoškem poklicu in poglobljeno strokovno delo z mladimi generacijami bodočih učiteljev zanesljiva pot, po kateri mora hoditi didaktika (in metodika) pouka materinščine, če se želi potrditi kot moderna znanost, odkrivajoča v sodobnem pouku predvsem tiste elemente, ki zbližujejo in družijo učitelja in učenca ter omogočajo prijetno učenje slovenskega jezika in književnosti.

Naš jubilant je tem načelom predan z dušo in telesom, z dosedanjim delom pa dokazuje, da je na pravi poti; želimo mu še dovolj trdnosti, življenjskih in delovnih moči, da jo bo lahko nadaljeval.