Glasoslovna in oblikoslovna podoba govora v Črešnjevcih

Črešnjevci so razloženo naselje z gručastim jedrom na stiku Radgonskega polja in Radgonsko-Kapelskih goric ob cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci. Kraj se prvič omenja l. 1385 z imenom am Kersperg. V naselju je precej prenovljenih in novih hiš. Na prisojnih pobočjih so obsežni vinogradi in sadovnjaki, ki so v lasti radgonskega kmetijskega kombinata, na ravnini so njive, proti vzhodu pa se širi nižinski mešani gozd Gaj. Čistih kmečkih družin danes skorajda ni več. Prebivalci so zaposleni v bližnji Gornji Radgoni, kjer so tudi popolna osnovna šola, pokopališče in cerkev, ki se prvič omenja l. 1182, v Radencih in Avstriji, v Črešnjevcih pa je obrat tovarne Mura iz Murske Sobote. V kraju so razvite storitvene dejavnosti. Tukaj je rojen jezikoslovec Peter Dajnko (1787-1873).

1  Glasoslovje

1.1  Naglas in kolikost

Črešnjevski govor spada k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše pa k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Najstarejša naglasna pomika: zlâto -> zlatô, ko -> ôko -> okô in umik duš? -> dúša sta potekala tako kot v vseh slovenskih govorih. Izvršen je umik naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasni kratki samoglasnik: žen? -> ž?na; kos? -> k?sa, ki se pa ni podaljšal: 'žena, 'ksa. Enako še: mgl? -> mgla, nato pa 'megla.

Najmlajši so naglasni umiki tele vrste: (1) s cirkumflektiranega dolgega končnega, zlasti odprtega zloga: č 're:va, 'lexk, 'lü:d, 'o:č, 'o:ka, 'sa:m, 'vüxa; (2) s kratkega cirkumflektiranega zloga za zlog proti začetku besede, tudi na predpono ali predlog: '?dvent, 'bgat, 'cpič, 'n?pne, 'sta, 'pplat, p'rinas, p'rivas, 'šürk, 'vi:sk.

V tem govoru se kaže tudi težnja po posplošitvi naglasa na vse ali večino oblik iste besede: 'jmala, k'l:čal, 'lugal, 'nesm (vel.), 'nsla, p'kpala, p'süšla, p'rsla, z 'mlila.

1.2  Samoglasniški sestav

Samoglasniški sestav črešnjevskega govora vsebuje dolge naglašene, kratke naglašene in nenaglašene samoglasnike.

1.2.1  Dolgi naglašeni samoglasniki

Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftongi:

1.2.1.1  Izvor

i: <-	cfl. i (če 'li:ank, 'i:nda, k'si:ja, l'vi:ja, m'ti:jance), prevzete besede in imena ('ci:mprane, na'ri:bala, št'ri:xala, 'ti:nta, 'vi:rt; 'Ci:fra, 'Li:ska, 'Mi:lan, P'li:ce, Z' bi:gfc);
ü: <-	cfl. u ('čü:jen, d'rü:g, gs'tü:vae, pla'čü:vlen, 'vü:jzda), tuji u ('fü:lat, g'rü:ntar, 'pü:ngrat, š'tü:nfe, ž'nü:rce);
u: <-	cfl. ('vu:k, 'du:k), prevzete in knjižne besede ('cu:krat, 'ču:nta, 'nu:dp'r:t, 'u:ržx; d'pu:st, 'bu:pana, 'žu:pnik), pred drugotnim j ('xu:jda, 'mu:jca);
: <-	cfl. ('d:n, 'l:n, 'v:s, z 'm:n), cfl. ę (de's:t, i'm:, 'j:tra, p'l:sat), cfl. e ('m:t, je's:n, 'p:č, s'c:, ve'č:r), manjši del - in ?- ('p:sj, 's:je; t 'r:tj), pred zvočniki j, in r ('s:janca, 'v:jat; 'ž:ena, živ'l:e; 'm:ra, 'v:ra), v prevzetih in knjižnih besedah (':jmpar, ka'f:, p'l:x, p'r:mzat; e'l:ktrika, ma'l:nkst, pr'f:sr, tab'l:te);
: <-	pred zvočnikoma l in j ('b:lnica, 'p:l; 'b:jša, 'x:jka, pet 'r:ljn, p'r:jnik; 'f:lga, ':fnaj, p'r:ba, š'v:ger), v knjižnih besedah in imenih (ne'r:dn, p'l:žnice, v'z:rec; 'J:na, 'K:per, Val'd:ltra);
e: <-	cfl. ě (be'se:da, 'ce:le, k'le:t, 'me:šat, p're:kta, s'ne:k, z'me:s);
o: <-	cfl. o ('bo:g, 'no:č, si'ro:ta, 'šo:la, 'vo:s), cfl. ('go:bec, 'go:s, k'lo:p, 'so:sit, s'po:ka), v prevzetih besedah ('fo:traš, pla'fo:n, 'šo:štar, 'zo:s), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ('o:ka, 'o:č, 'o:tava);
a: <-	cfl. a (b'ra:tva, d'va:, 'ma:žen, b'ra:jde, v'ra:štva), v prevzetih besedah in imenih ('ca:jt, 'ka:xle, 'ma:jstr, 'va:na, 'ža:jfa; 'A:strija, 'Ta:mara);
<-	cfl. ('čf, 'kf, 'mzle, t'pja, s'tja, 'ze).

1.2.2  Kratki naglašeni samoglasniki

Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi:

1.2.2.1  Izvor

i <-	akut. i (g'rice, k'sil, pr'sil, sk'lisk, tr'pine), kratki i ('bik, 'miš, 'nič, 'rit, 'sir), tuji i ('giftne, k'lingica, re'zirat, š'vican, ž'nidar), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni i (p'rinas, p'rivas), redko e pred r ('ci:rkef);
ü <- st.	akut. u ('küxat, 'lüpc, 'püklav, 'vüna, zas'lüž), kratki u ('jük, k 'rüx, 'küp, 'tü, 'vün), tuji u (g 'rünt, 'xüta, 'jüžna, p'nüca, 'žüpa);
u <- st.	akut. in kratki ('buxa, 'duga, 'vuna, 'žuna; 'pux, 'pun), samoglasnik o pred zvočnikoma in n ('ku; 'kunec, 'un, 'una, s 'kun), v prevzetih in knjižnih besedah ('buča, 'ruta, v'nuke; 'durx, 'pucal, 'puter);
<- st.	akut. ě (b'rza, 'dl, 'lts, 'rzat, si'dt, st'rxa, že'lz, ži'vt), v prevzetih besedah ('ktna, 'lder);
<-	st. akut. ('dga, 'gba, 'kča, 'tča), n. akut. o ('cta, k'rp, 'mker, 'mj, 'nsin), umično naglašeni o ('bžič, 'dbra, 'ksec, 'mgla, 'gen), samoglasnik o pred r in l ('brfca, 'kr, 'rgle; 'bl, 'ble), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ('bgat, 'mzl, 'gn, 'pplat), v prevzetih besedah (k'nf, 'krp, 'mšt, 'rbez);
e <- st.	akut. in kratki ę ('detelca, pk'lekt, p'rest, s'reča; 'zet), n. akut. e (k 'met, 'melen, 'pelan, 'reka, 'seden, 'zelje, 'ženska), sekundarno naglašeni e ('metla, 'nesen, 'retkva, s'pekla, 'zemla), kratki, n. akut. in umično naglašeni ('deš, 'pes, 'teš; f'sexne, 'genen, 'lexk, 'meša, 'zemen; 'čeber, 'megla, 'pekel, 'tema), samoglasnik e v položaju pred zvočnikoma r in l (f 'čera, š 'fer; 'mela, 'melnata, ve'selje), jat v položaju pred n in m (x'ren, k'len, p'len, sl'vensk; b'remen, nemšk, 'semen), prevzeti e (c'vek, 'fertik, p'reša, 'remen), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni e ('pera, p'reveč, 'rešeta, v'reten);
? <- st.	akut. a (b'r?da, g'l?va, m'l?da, 'p?la, 'r?sten, v'r?čl; b'r?t, g'r?x, p'r?f, 't?n, 'z?j), v prevzetih besedah in imenih (g'l?š, 'x?mer, kš't?t, 'l?dl, š'p?ra; G'r?c, 'R?denci, 'R?dgna), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni a ('?dvent);
<-	akut. ('dva, 'kmil, 'mkefca, t'pla, 'tmast, 'včt).

1.2.3  Nenaglašeni samoglasniki so i/, u, e¹, , a² in .

1.2.3.1  Izvor

Prednaglasni i <-	i (ti'ši, zi'd?r, živ'l:e, prednaglasni u (ki'püvlej, li'či: (rod. ed.), pis'tim, psi'šit), večji del prednaglasnih ě (ci'din, li'v?k, ris'nica, smi'j?t);
Ponaglasni i3 <-	i ('xd, 'xdin, na 'miz), ponaglasni u ('kžix, 'pa:zdixe), ponaglasni ě (č'lvik, 'bit, 'so:sit, 'vdit, 'vidit, 'visila); pojavlja se kot obrazilo pri prislovih (p'rec, p're:d, 'v?č), je pa tudi pogost morfonem za označevanje spola, sklona in števila ('b?k, 'ku; k 'm?ter, k 'si:n; f 'ktl, na 'ro:k, pri 'č; d've: k'r?v);
Ponaglasni u <-	samoglasniški ('j?buke), v prevzetih besedah ('xa:ntux); predpona u- v vzglasju se pred nezvenečim nezvočnikom izgovarja kot [f]: fk'r?la, f 'teknen, f 'to:pla);
Prednaglasni e <-	etimološki e (be'se:da, le'ti, ne'bo:, ve's:la), del prednaglasnih ě (dre'vo:, le'sa: ; se'no: /si'no:, tes'to: /tis'to:), prednaglasni ę (kle'či:, me'so:, žre'b:);
Ponaglasni e <-	etimološki e ('nesen, 'nesem, 'peče, 'teče), ponaglasni ę ('ja:strep, 'p?met, 'semen, 'tele), v priponah -ec in -ek (x'l?pec, 'ksec, 'kunec; k'l?ček, 'pe:sek, 'p:tek, 'vo:sek);
Prednaglasni o <-	o (g'lo:p, x'dil, pr'so:), prednaglasni (kl'pi:, m'ža:, zb'j:), prednaglasni u (dr'žina, 'či:telca, pert'nina, r'mn);
Ponaglasni o <-	o ('mst, 'tix), ponaglasni ('lip, 'miz, 'želt), v prevzetih besedah ('fa:rf, 'fü:rtx, 'u:ržx);
Prednaglasni a <-	a (ka'mu:ra, las'j:, mrav'li:ak, sa'ni:);
Ponaglasni a <-	a ('dlat, g'l?va, 'j?gda, 'ža:gat), skupine *-'i, *-'ě, *-'a, *-' ('gena, 'gr z'büda, d'regna, zg'r?ba; 'vda, 'vida, 'trpa; 'cj z'dva, 'me:ša, 'vün s'puca, 'ža:ga; 'mga, 'nesa, 'reka, s'peka); pojavlja se kot obrazilo pri prislovih ('dla, 'ngda, p're:kta, 'vüna), je pa tudi pogost morfonem za označevanje spola, sklona in števila ('teta, 'ž?ba; bres 'čexa, 'm:da; h k'r?van, k 'sestran; pri 'knax, pri 'kürax; z 'bü:rklam, z 'metlam; d'va: 'čexa).

Nenaglašeni samoglasniški je iz : d'ž?t, g'mi, k'vi:, s'c:, 'ta:b, t'pt; na začetku besede razpade v + r: r'dče, r'j?ve, rja'vice, je pa tudi rezultat modernega samoglasniškega upada: p'nesla, pp'r?vla; p 'jüžn, p 'šum.

V črešnjevskem govoru je tudi nekaj pojavov modernega samoglasniškega upada. Do onemitve nenaglašenih samoglasnikov, zlasti i: b'lo:, 'xdla, 'ka:lance, m'l?tl, nap'r?ft, 'bst, š't?lce, ě: 've:dla, 'vdl, 'vidla in , prihaja le v zvezi z zvočniki; pri tem lahko nastaneta tudi zlogotvorna : 'k?pca, 'mzca; 'd:k, 'm?nt, 'rbez in : 'kipt, 'mizca, s'včca, z'digl. Drug upad je redek: 'ma:, 'ml; 'k?k, 't?k.

1.3   Soglasniški sestav obsega zvočnike l, r, m, n, j, , v (z variantama f in ) ter nezvočnike p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c, x.

Praslovanski , srednji l in l ' so sovpadli v srednji l. L ' je ohranjen samo v besedah 'lje in 'zelje.⁴ V l je prešel tudi pred soglasnikom; - se v naglašenem zlogu izgovarja kot -/ -ja: 'ba:, 'ra:, smi'ja:; c'v:ja, 'gr 'bü:ja, ka'di:ja, 'mja, 'z:ja, sicer pa kot -a: 'gena, 'xda, 'na:jša, p'rsa, 'rza, 'vda, 'ža:ga. R je kot v knjižnem jeziku. R ' v pregibanju izgubi palatalni element: xek'ta:ra, krm'pi:ra, me's?ra, pa'pi:ra. Skupini črě- in žrě- sta ohranjeni: č 're:ša, žre'b:; disimilacija r-r > n-r: 'ma:ntrala. Končni -m prehaja v -n: 'b?kn (daj. mn.), gu'čin, 'ma:n, 'nesen, 'sestran (daj. mn.), s 'kun; m-n > m-l: 'gümla; analogični n: b'remen, 'semen; rinezem: 'me:senc. N' je izgubil palatalnost in dal n: 'grn, 'küxna, 'lü:kna, s'vinsk, 'za:dna, v položaju med dvema samoglasnikoma pa je izgubil nazalnost in se razvil v nosnjeni drsnik : b'l?e, 'küxae, li'pi:e, 'ro:mae, 'žegnae; raba na začetku besede je nedosledna: ':n/ 'nj:n, 'iva/ 'njiva. V je [v]: c 'vek, fsi'p?vlen, gla'vina, ne'vsta, 'd?val, plv'?k, s'po:vet, v'r?čl, le pred nezvenečim nezvočnikom in na koncu besede je f: f'č?sik, f'sexne, 'ilfca, 'mkefca; f 'k?t, f s'bt; 'ce:f, 'čf, p'r?f, zd'r?f. V vzglasju besede lahko onemi: z'digt, 'zemen, nastopa pa tudi kot proteza: 'vo:sk, 'vü:jec, 'vü:jzda. Dvoglasniški - < ostaja v skupini -ál: 'ba:, ž'ga:, redkeje zastopa /v/: 'A:strija, 'a:t, xid'ra:lična. J se pojavlja tudi kot novonastali prehodni glas: 'xu:jd, 'mu:jca, 'na:jšl, p'la:jnke, št'ra:jnge. P, t, k, b, d, g in x so dobro ohranjeni. Nezvočniki imajo razvrstitev kot v knjižnem jeziku. Primarna dl > l: 'šil, 'vilce. Disimilacija primarnih tl --- dl > l: c'vela, fk'r?la, f 'sl, 'jl, p'rela. V soglasniškem sklopu t zaradi lažjega izgovora lahko onemi: 'ksn, 'lü:šna, m'l?c; ts > s: 'lü:ck; tl --- dl > kl --- gl: k'l?čt, 'kučen, g 'le:tva; dn > gn: g'nes. X se pojavlja tudi kot protetični glas: xaj'dinsk, xer'bija. Z, ž > s, š pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede. Šč > š: 'i:šen, 'lüšit, 'püšal, 'ti:šal; sk- > šk-: š'krja. Z pred < n ' > ž: ž 'in, ž 'o:; iz po upadu i > s (ob nezvenečih samoglasnikih): s 'kče, s 'št?le. F je nezveneči par zvočnika v (glej zgoraj); v starejših in mlajših prevzetih besedah: 'fa:jn, 'fa:rf, 'fo:tral, 'fü:lat, ka'f:, 'ša:fla, š'tü:nfe, 'ža:jfa.

2  Oblikoslovje

2.1  Samostalniška beseda

2.1.1  Samostalnik

V ed. so ohranjeni vsi trije spoli. Ž. obliko imajo nekateri sam. s. sp. ('čela, č 're:va, d 'rta, 'j?buka, 'rešeta), v mn. pa sam. s. sp. postanejo ali ž. ali m. sp. Moškospolski so v dv. sam. s. sp., ki osnovo podaljšujejo s -t.

2.1.1.1  Moške sklanjatve

Sam. 1. m. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremičnem naglasnem tipu: b 'r?t-? -a - -a - -n; - -f -n -e -ix -; -a -f -ma -a -ix -ma. Po nepremičnem naglasnem tipu se sklanjajo tudi samostalniki knjižnega končniškega naglasnega tipa: 'deš 'deža, 'pekel 'pekla, medtem ko sta premični: 'bžič b'žiča, č'lvik čl'vka, 'jezik je'zika in mešani:⁵ 'bo:k b'ga:, 'le:s le'sa:/li'sa:, 'mo:š m'ža: naglasni tip dobro ohranjena. Samostalniki, ki se končujejo na -r, osnove ne podaljšujejo: 'dktra, me's?ra, pa'pi:ra. Govor ne pozna podaljševanja osnove z -ov v mn. in dv.: c've:t, c've:t, c've:ta; 'zi:t, 'zi:d, 'zi:da ter končnice -u v rod. ed.: 'l:da, 'mo:sta, 'si:na. V im. mn. je poleg - tudi -je: b 'r?t/b'r?tje, g'lo:b, las'j:, lid'j:, 'so:sid, 'zo:b/zb'j:. Samostalniki 2. m. sklanjatve se sklanjajo po vzorcu, veljavnem za prvo žensko sklanjatev: 'č-a - - - - -j. Nepregibnih moških samostalnikov v črešnjevskem govoru ni najti, samostalniki 4. sklanjatve pa se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi tipa ti m'l?d - -ega.

2.1.1.2  Ženske sklanjatve

Sam. 1. ž. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremičnem naglasnem tipu: 'mu:jc -a -e - - - -j; -e -? -an -e -ax -am; - -? -ma - -ax -ma. Končnice niso doživele velikih sprememb, saj je odstopanje od knjižne norme le v or. ed. ter daj. in or. dv. Tako se sklanjajo tudi: 'megla 'megle, 'tema 'teme in samostalniki tipa 'ro:ka 'ro:ke, 'vda 'vde.⁶ Samostalniki ž. sp. na -ev so v im. in tož. ed. ohranjeni: 'ci:rkef, mla 'ti:tef, m 'li:tef ali pa že imajo obliko b'rskva, b'ri:tva, 'retkva. Sklanjatveni vzorec 2. ž. sklanjatve: 'mi:š -? - - -? - -jj: - - -in - -ix -m; - - -ma - -ix -ma. Mešani naglasni tip je dobro ohranjen: 'p:č pe'či: 'peč 'p:č 'peč peč'jo:; pe'či: pe'či: pe'če:n pe'či: pe'če:x peč'mi:; pe'či: pe'či: pe'čema pe'či: pe'če:x pe'čema. Tako še: k'le:t kle'ti:, k'lo:p kl'pi:, 'lü:č li'či:, 'mo:č m'či:, 'no:č n'či:, 're:č ri'či:, 'vü:š vi'ši:. Samostalnik kri ima sklanjatev 'kf k'vi: 'kv 'kf 'kv kv'jo:. Samostalnikov 3. ž. sklanjatve, ki se pregibajo z ničtimi končnicami, npr. 'Ka:rmen, je malo, 4. ž. sklanjatev posamostaljenih pridevnikov pa je enaka ženski prid. sklanjatvi.

2.1.1.3  Srednje sklanjatve

Samostalniki s. spola lahko ohranjajo svoj spol in sklanjatev le v ednini, saj se v dvojini in množini femininizirajo ali maskulinizirajo. Pri neštevnih je srednji spol ohranjen: grab'l?e, 'küxae, 'li:stje, m'le:k, 'lje, 'su:nce, še'ti:e, že'lz. Sklanjatveni vzorec: 'lt -⁷ -a - - - -n; 'le:t -a⁸ -? -an -e -ax -am; 'lt - -mn. -ma - -mn. -ma. Premični naglasni tip je ohranjen pri samostalnikih, ki svojo osnovo podaljšujejo s -t. Ti sam. so s. spola le v ed., v mn. in dv. pa so moškospolski: 'tele-? telet-a - -? - - n; te'let - -f -n -e -ix - te'let-a -f -ma -a -ix -oma; enako tudi žre'b: žre'beta. Mešani naglasni tip je dobro ohranjen: bla'go: bla'ga:, me'so: me'sa:, ne'bo: ne'ba:, pr'so: pr'sa:, tis'to: tis'ta:. Sam., ki osnovo podaljšujejo z -n, v ed. svoj spol ohranjajo: 'dbr 'semen, 'tešk b'remen, v mn. in dv. pa so ženskospolski: 'le:pe i'm:na, 'le:p i'm:n; 'teške bre'mena; podaljševanja osnove s -s ni, saj se ti sam. femininizirajo že v ednini: č're:v-a -e - - - -j; -e -? -an -e -ax -am; - -? -ma - -ax -ma; enako še: 'o:ka 'o:ke, 'pera 'pere, 'vüxa 'vüxe. Množinski sam s. spola so prešli med ženske samostalnike: 'kürečje 'psa, s'vi:nske 'j:tra, s'vi:nske p'lü:ča, 'tte 'dva. Med ničto sklonljive samostalnike s. sp. se štejeta 'jst 'hrana' in 'pit 'pijača'. Tretja sklanjatev posamostaljenih pridevnikov je enaka pridevniški sklanjatvi.

2.1.2  Samostalniški zaimki

Osebni zaimki poznajo naslednjo sklanjatev naglasnih in naslonskih oblik:

'j?s/ 'j?, 'mene me, 'men mi, 'mene me (za 'm:), p'rimen, z 'm:nj;

'mi:/ 'me:, 'n?s nas, 'n?n nan, 'n?s nas (za 'n?s), p'rin?s, z 'n?m;

'mi:ja/ 'mi:jad'va:/ 'me:,/ 'me:ni d've:, 'na:j naj, 'na:ma nama, 'na:j naj (za 'na:j), pri 'na:ma, z 'na:ma;

'ti:, 'tebe te, 'teb ti, 'tebe te (za 't:), p'riteb, s 't:bj;

'vi:/ 've:, 'v?s vas, 'v?n van, 'v?s vas (za 'v?s), p'riv?s, z 'v?m;

'vi:ja/ 'vi:jad'va:/ 've:/ 've:d've:, 'va:j vaj, 'va:ma vama, 'va:j vaj (za 'va:j), pri 'va:j, z 'va:ma;

'un, 'ega ga, 'em jen, 'ega ga (za 'ega), pr'en, ž 'in; 'una, 'e: je, 'e: ji, 'o: j (za 'o:), pri 'e:, ž 'o:;

'v/ 've, 'vix ix, 'vin in, 've e (za 've), pri 'vix, z 'vim;

'vd'va:/ 'iva/ 'dva, 'iva/ 'dva, 'ima, 'iva/ 'dva, pri 'ima, ž 'ima.

V mest. ed. in mn. se naglas umakne na predlog pri. Tožilniška navezna oblika v zvezi s predlogi lahko ohrani naglas: za 'm:, za 't:, za 'o:. Povratni osebni zaimek ima naslednjo sklanjatev: 'sebe se, 'seb si, 'sebe se, pri 'seb, s 's:bj.

Vprašalna zaimka g'do:/'k:r/'k:r in 'k?j/'k? opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov. Poljubnostna zaimka sta 'k:r 'kdo' in 'k?j, nedoločna pa 'nše 'nekdo' in 'nke 'nekaj'. Nikalni zaimki so 'niše, 'nič, n'beden, celostna sta f'sa:k, f'se, drugostna pa d'rü:g, d'rü:g.

2.2  Pridevniška beseda

2.2.1  Pridevnik

Pri pridevniku prevladuje določna oblika tudi za nedoločnost. Sklanja se kot v knjižnem jeziku: 'lexk - -ega -en -ega/- -en -in; - -ix -in -e -ix -im; -a -ix -ima -a -ix -ima. Za srednji spol je posebna oblika le v im. in tož. ed., druge končnice so enake kot v m. sklanjatvi. Sklonske končnice za vse tri spole sovpadejo tudi v dv. in mn., le v im. mn. in im. ter tož. dv. se sklanjatev pridevnikov ž. sp. razlikuje od sklanjatve pridevnikov m. in s. sp.

V črešnjevskem govoru prevladuje stopnjevanje z ?bolj?: 'bo:ga 'ble/'bl 'bo:ga 'n?j'ble/'bl 'bo:ga, 'be:la 'ble 'be:la 'n?j'ble 'be:la; obrazilo -ši je redkejše: 'le:pa 'le:pša 'n?j'le:pša.

2.2.2  Pridevniški zaimki

Svojilni zaimki 'mj, 'mja, 'mj, t'vj, t'vja, t'vj, 'egf/':n, 'n?š, 'v?š, 'ixf ter povratni svojilni zaimek s'vj, s'vja, s'vj se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Druge oblike so še: od 'na:jd'va: 'najin ', od 'va:jd'va: 'vajin ', od 'jdva 'njun '.

Kazalni vrstni zaimki so 'tt -a -, 'ti:st -a -, 'v -a -, kazalni kakovostni pa 't?k/'t?kš -a -. Kazalni količinski zaimek ni znan, pač pa poznajo količinski prislov 't:jk. Vprašalna zaimka, ki lahko opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov, sta 'k:r -a - in 'k?kš -a -. Poljubnostni in oziralnopoljubnostni zaimki so po obliki enaki vprašalnim zaimkom, nedoločni zaimek je 'nkš -a -, nikalni 'nikš -a -, drugostni d 'rü:g -a -, celostna pa sta f 'sa:k -a - in 'ce:l -a -.

2.2.3  Števniki

Glavni števniki: 'eden 'ena 'en; d'va:/d've:, d've:x, d'vema, d'va:/d've:, d'vema, d'vema; tri'j:/t'ri:, t're:x, t're:n, t'ri:, t're:x, t're:m; š'tirje/š'tir, 'p:t, 'š:st, 'seden, 'sen, de'v:t, de's:t, d'va:jst, t'ri:st, š'tirdeset, 'p:deset, s'to:, 'ti:sč/'ta:žt. Sklanjatev glavnih števnikov ima pridevniške končnice. Vrstilni števniki: ti 'pv -a -, ti d'rü:g -a -, t 'r:tj, š'tt, 'p:t, d'va:jst, s'to:t. Ločilni in množilni števniki so redki. Samomnožinski samostalniki se štejejo z glavnimi števniki: 'ene d'ver.

2.3  Glagol

Glagol ni doživel velikih sprememb. S knjižnim jezikom se razhaja v predpretekliku, ki se ne uporablja. Deležij na -č, -aje, -e in -ši v črešnjevskem govoru ni. Deležnik stanja na -l in deležnik na -ši nista znana, deležnik na -č pa je redek.

Spregatev glagola se od knjižne razlikuje le v 1. os. dv.: 'nsin -š -?; -ma -ta -ta; -m -te -j. Enako se spregajo: s/sen; 'd?n, 'je:n, 've:n.

Pregled glagolov po glagolskih vrstah. I. vrsta: 'nest, 'nesen; 'nes, 'neste; 'nesa, 'nesla -l, 'nesl -le -l, 'nesla -le -la; d'nešen; 'r?st, 'r?sen; 'r?s, 'r?ste; 'r?sa, 'r?sla -l, 'r?sl -le -l, 'r?sla -le -la. --- Fk'r?st, fk'ra:dnen; fk'r?dn, fk'r?dnite; fk'r?dna/fk'r?, fk'r?la -l, fk'r?l -le -l, fk'r?la -le -la; c'vest, c'veten; c'vet, c'veste; c'v:ja, c'vela -l; c'vel -le -l, c'vela -le -la. --- S'küpt, s'kübin; s'küb, s'küpte; s'küba, s'kübla -l, s'kübl -le -l, s'kübla -le -la; ps'küblena; 'z:pst, 'z:be; 'z:bl. --- 'Pečt, 'pečen; 'peč, 'pečte; 'peka, 'pekla -l, 'pekl -le -l, 'pekla -le -la; s'pečen; 'včt, 'vžen; 'vž, 'včte; 'vga, 'vgla -l, 'vgl -le -l, 'vgla -le -la; 'vžen. --- 'N?pt, 'n?pnen; 'n?pn, 'n?pte; na'p:ja, na'p:la -l, na'p:l -le -l, na'p:la -le -la; 'n?pena; 'zt 'zemen; 'zem, 'zemte; 'z:ja, 'z:la -l, 'z:l -le -l, 'z:la -le -la. --- M'lt, 'melen; 'dl za'mel, 'dl za'melte; m'lja, m'le:la, m'll, m'll -le -l, m'lla -le -la; zam'lta; tp're:t, t'peren; t'per, t'perte; t'pja, t'pla -l, t'pl -le -l, t'pla -le -la; tp're:te. --- 'Dj 'zü:t, 'dj 'zü:jen; 'dj se 'zü:j, 'dj se 'zü:jte; 'dj 'zü:ja, 'dj 'zü:la -l, 'dj 'zü:l -le -l, 'dj 'zü:la -le -la; 'dj 'zü:ta; 'pit, 'pijen; 'pi:j, 'pi:jte; 'pi:ja, 'pi:la -l, 'pi:l -le -l, 'pi:la -le -la. II. vrsta: f 'sext, f 'sexnen; f 'sexn, f 'sexte; f 'sexna, f 'sexnila -l, f 'sexnil -le -l, f 'sexnila -le -la; pre'mekt, pre'meknen; pre'mekn, pre'meknite; pre'mekna, pre'meknila -l, pre'meknil -le -l, pre'meknila -le -la; pre'mek. III. vrsta: t'pt, t'pin; 'tp, 'tpite; 'tpa, t'pe:la, t'pl, t'pl -le -l, t'pla -le -la; ži'vt, ži'vi:n; 'ži:v, 'ži:fte; ži'v:ja, ži've:la, ži'vl, ži'vl -le -l, ži'vla -le -la. IV. vrsta: 'kürt, 'kürin; 'kür, 'kürte; 'küra, 'kürla -l, 'kürl -le -l, 'kürla -le -la; za'kürjen; 'lüšit, 'lüšin; 'lüš, 'lüšte; 'lüša, 'lüšla -l, 'lüšl -le -l, 'lüšla -le -la; z'lüšen. V. vrsta: 1. razred: 'dlat, 'dlan; 'dle, 'dlete; 'dla, 'dlala -l, 'dlal -le -l, 'dlala -le -la; 'ka:lat, 'ka:lan; 'ka:le, 'ka:lete; 'ka:la, 'ka:lala -l, 'ka:lal -le -l, 'ka:lala -le -la; na'ka:lan. 2. razred: p'l:sat, p'l:šen; p'l:š, p'l:šite; p'l:sa, p'l:sala -l, p'l:sal -le -l, p'l:sala -le -la; 'sükat, 'süčen; 'süč, 'süčte; 'süka, 'sükala -l, 'sükal -le -l, 'sükala -le -la. 3. razred: 's:jat, 's:jan; 's:je, 's:jete; 's:ja, 's:jala -l, 's:jal -le -l, 's:jala -le -la; p's:jana; 'v:jat, 'v:jan; 'v:je, 'v:jete; 'v:ja, 'v:jala -l, 'v:jal -la -l, 'v:jala -le -la; z've:jan. VI. vrsta: ki'pü:vat, ki'pü:vlen; ki'pü:vl, ki'pü:vlite; ki'pü:va, ki'pü:vala -l, ki'pü:val -le -l, ki'pü:vala -le -la; pla'čü:vat, pla'čü:vlen; pla'čü:vl, pla'čü:vlite; pla'čü:va, pla'čü:vala -l, pla'čü:val -le -l, pla'čü:vala -le -la.

Glagolom s korenom na -č se dodaja nedoločniško obrazilo -ti: 'gr b'le:čt, 'pečt, 'včt. V velelniku se posplošuje edninska osnova: 'nes, 'nesma; 'ns, 'nsma; glagoli s korenom na -k, -g: 'peč, 'včte; iti: 'id, g'r:m, 'ite, g'r:ma, 'ita; videti: pg'ledn; najti: p'i:š. Pogosta je tvorba ponavljalnih glagolov tipa 'd?vlen, ki'pü:vlen, 'le:čen, s't?plen, 'ši:vlen. Oblika zanikanega glagola biti v sedanjiku razpada v s/sen 'ne:: ... s še 'lts 'ne: b'l? 't?n; ... sen 'ne: 'r?da v 'mst. V dv. in mn. obliki deležnika na -l za s. sp. se je posplošila moška oblika, dvojinska oblika deležnika na -l za ž. sp. pa je enaka množinski obliki.

2.4  Prislov

Prostorski: b'lü:jz, 'dl/ 'dj, 'dlta, d'ma:, d'mo:, 'gr, 'gra, 'grta, na'z?j, 'nig, 'nr, 'ntr, 'ko:l, k'ro:k, p 'šum, 'po:lek, p're:d, p're:kta, s'pr, s'po:t, 't?n, 't?nta, 'tü, z'vüna.

Časovni: f 'ča:s 'takoj', f 'časi:k, f 'čera, g'd?, g'nes, 'i:nda, 'lts, met 'tednn, 'ngda, 'ni:gdar, b 'vü:r, p'lt, p'nč, p'r:ja, s'ko:s, s'no:č, ta'k:j, ve'č:r, 'vütrma, 'z?j.

Vzročni: za'to:.

Lastnostni: 'bo:g, 'dstak'r?t, 'enkrat, 'fa:jn, 'f:jst, f'küp, 'xi:tr, 'k?k, 'k:jk, 'lp, 'm?l, 'n?č/ 'n?čik, 'nkak, p 'n?šen, p'č?s, p'do:č, p'r?f, 'ro:čn, 't?k, 'tešk, 't:jk, 'v?č, za'dsta, z'lo:.

Stopnjujejo se opisno ali z obrazili: 'mzl, 'bl/ 'ble 'mzl, 'n?j'bl/ 'ble 'mzl; 'xi:tr, xit'r:je, 'n?jxit'r:je.

Nemški vpliv: 'cj ple'te:la, 'dj pk'l?čl, 'dj s'l?čit, f'küp pb'r?t, f'küp p'mela, 'nr nak'l?č, 'vün s'puca.

2.5   Predlog, členek, veznik in medmet so kot v knjižnem jeziku. Posplošene in stalne so le velelnice za velevanje živalim, za pozdrave ipd.: 'xp, 'düp, 'j:; 'bo:k'da:j, 'dber 'd:n, 'dber ve'č:r, 'lexk 'no:č, s'rečn, z'bo:gn.

Opombe

¹

Nenaglašeni e je lahko ozek samo v breznaglasnicah: č, ž.

²

Nenaglašeni a je lahko zaokrožen samo v breznaglasnicah: d?, k?.

³

Izglasni i se izgovarja manj napeto, nekoliko niže od naglašenega i.

⁴

V besedah olje in zelje je fonem /lj/ sekundarnega izvora. V večini slovenskih narečij se je razvijal enako kot prvotni l'. Ohranila so ga le redka narečja, med njimi tudi slovenskogoriško. Prim. tudi F. Ramovš (1924). HG II, Konzonantizem. Ljubljana, 69.

⁵

Nekateri sam. mešanega naglasnega tipa se že lahko sklanjajo tudi po nepremičnem naglasnem tipu: b're:k b're:ga, 'no:s 'no:sa/n'sa:, 'zo:p 'zo:/z'ba:.

⁶

Mešani naglasni tip je izjemoma lahko tudi ohranjen: g'l?va g'l?ve/gla'v:, 'ksa 'kse/k's:.

⁷

Sam. leto ima v ed. in dv. odraz staroakutiranega, v mn. pa cirkumflektiranega jata.

⁸

Samostalnik se v im. mn. ujema s pridevnikom ž. spola: 'tte/ 'duge/ f 'se 'le:ta. Tako še: p' fa:rbane 'ja:jca, 't?kše i'm:na, 't?ke zdra'vi:la itd.