Pouk slovenščine kot tujega jezika

Pisana je bila torej za konkretno situacijo, v kakršni poučujejo slovenski učitelji dopolnilnega pouka po Evropi: heterogen razred, tako po starosti kot po znanju, razmeroma maloštevilne skupine in malo tedenskih ur. Od doma poznajo otroci različno narečno in pogovorno obarvan jezik, njihovo siceršnje jezikovno okolje pa je neslovensko. S tem se njihov izkušenjski svet deloma razlikuje od tistega od njihovih vrstnikov v Sloveniji.

Učna enota skuša upoštevati tako funkcionalne kot globalne cilje jezikovnega pouka, s tem da gre v prvem primeru za spodbujanje predvsem govornih spretnosti (usvajanje oz. sistematiziranje jezikovnega znanja), v drugem pa za razvijanje sporazumevalnih. Predloženo gradivo za usvajanje jezikovnih spretnosti temelji na predpostavki, da je posameznikovo govorno vedenje tesno povezano s kulturo sporazumevanja in je v tem smislu nadjezikovno. Zaradi tega se izbrane teme navezujejo na otrokov/mladostnikov izkušenjski svet in so predstavljene kar se da univerzalno, tako da jih je možno ubesediti v maternem jeziku tudi v tujem okolju. Za tvorbo besedil so dani modeli, ki izzovejo poimenovanja in vzorci, v katere jih je možno vstavljati, to pa nudi osnovo za dialog.

Izbrana tematika ne podaja celovite podobe sveta, so podane tri tematske prvine z govornovedenjskimi vzorci, med katerimi učenec lahko izbira. Zdomski otroci se običajno gibljejo v dveh kulturnih krogih, zato naj bi jim gradivo za jezikovni pouk omogočalo prosto prestopanje iz enega v drugega, ne da bi jih jezik dóma utesnjeval (sodobna avstralska mladina slovenskega porekla npr. svoje identitete ne more in noče prepoznavati v kvazifolklornem svetu, ki jim ga ponujajo starejše generacije). Jezikovni vzorci slovenskega jezika, naučeni v tujini, naj bi bili most za jezikovno usvajanje ?domačega? sveta in kulture; specifiko tega sveta lahko prepustimo komplementarni, po pravilu kratkotrajnejši bivalni izkušnji v domovini staršev. Iz znanega sveta se laže vstopa v neznanega.

Glede na tako zastavljeni jezikovni pouk je tudi delovni zvezek zamišljen kot gradivo odprtega tipa. Omogoča vstop in izstop na kateri koli stopnji, oženje in širjenje modelov ter raznoliko zaposlitev. Vsakemu učencu daje možnost za individualni korak naprej. Individualizacijo tega tipa zahtevajo heterogeni razredi že sami po sebi, zatorej je (bilo) gradivo pripravljeno tako, da se od učencev ne pričakuje niti izenačenega znanja niti izenačenega napredka/uspeha.

Delovni zvezek predvideva delo z učiteljem, zato ne vsebuje dodatne slovnično-slovarske enote, priložen pa mu je priročnik za učitelja z mnogimi idejami, kako učence spodbuditi in motivirati za delo v razredu ter tako popestriti lastne prijeme za resničnemu življenju bližji in bolj prijeten pouk.

• oblačila, barve, svojina;

• prostor (kje?), čas --- vreme --- letni časi --- oblačila za različne priložnosti;

• kaj znam narediti sam --- otrokova samostojna aktivnost.

Za uvajanje navedene tematike sem izbrala pesmico in slikovno gradivo. Nastalo je na podlagi pesmice, besedno gradivo za vaje pa na podlagi obojega, pesmice in risb.

Pesmica je iz otroške zbirke PEDENJPED Nika Grafenauerja (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983), risbe pa so delo Matjaža Schmidta, ki ga poznamo iz otroških knjig, kot sta Nejčev prvi leksikon (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982) ali Sonja in Peter se učita slovensko (Celovec: Drava, 1986).

Pri vajah in nalogah si pomagamo z učnimi karticami in lističi, ki so tematsko povezani z obravnavano tematiko (risbe, slike, besede).

Gradivo je bilo pripravljeno s predpostavko, da so otroci v razredu heterogena skupina tako po starosti (7 do 10 let) kot po stopnji obvladanja slovenskega jezika, zato je snov razporejena od preprostega k bolj zahtevnemu, od osnovnih vzorcev za poimenovanje do bolj zapletenih, kot so opis, izražanje mnenja ipd.

Navodila za delo

Iz predstavljenega gradiva lahko učitelj sam izbere, kaj bo uporabil, upoštevajoč dano situacijo v vsakem razredu. Poleg navodil, razloženih v tem priročniku, lahko učitelj izrabi tudi druge ideje, ki mu jih narekujejo izkušnje pri delu s kombiniranimi razredi. Medtem ko se tisti na nižji stopnji zaustavijo ob določenem problemu ali jih zaposlimo z risanjem, lahko učenci z več znanja sami napredujejo skozi zahtevnejše naloge, ki jim tisti z nižjo stopnjo znanja še ne bi bili kos.

Vzgojno-izobraževalni cilji

Učiteljev cilj naj bo razvijanje komunikacije. Zato naj upošteva naslednje stopnje pri usvajanju snovi:

a)  poimenovanje delov in celote,
b)  ponavljanje in razumevanje,
c)  ubesedovanje po danih modelih,
č)  prenos na lastno/učenčevo izkušnjo.

Metode dela

Delo z učenci naj bo zastavljeno kot pogovor med učencem in učiteljem ali kot pogovor med dvema učencema po določenem vzorcu (t. i. vódeni pogovor) oz. prosto, s čimer utrjujemo obravnavano/predelano jezikovno prvino (slovnico), nato pa poskušamo prenesti novo pridobljeno/poglobljeno znanje na posameznikovo izkušnjo v trenutku govorjenja ali pa na splošno. Vodeni pogovor imenujem pogovor, ki ga usmerja/vodi učitelj, s tem da pove, kaj naj posamezni učenec vpraša oz. odgovori, in sicer po naslednjem zaporedju: Učitelj: ?Učenec 1, vprašaj učenca 2, kaj visi v omari!? --- Sledi vprašanje. --- Učitelj: ?Učenec 2, naštej 4 stvari.? --- Sledi odgovor. Itd.

Delo v razredu popestrimo tudi z ustvarjalnimi jezikovnimi igricami, ki otroka pritegnejo in ob katerih se lahko razvije tekmovalni duh.

Ob usvajanju besednega zaklada lahko razred razdelimo na skupine, ki ob risbah/pesmi ipd. ?zbirajo? poimenovanja in se drug od drugega učijo. Lahko pa jih ob skupnem ?ugibanju? učitelj zapisuje na tablo in končno jih učenci skupaj ponovijo. Ob iskanju poimenovanj pustimo, da učenci govorijo drug čez drugega oz. drug ob drugem. Težko izgovorljive besede ali nove besede ponovimo skupaj sproti in vsakokrat, ko obdelamo tematsko zaključeno enoto.

Nekatere vaje so primerne za reševanje v manjših skupinah (2, 3 ali 4 učenci, odvisno od velikosti razreda), npr. sestavljanje vprašanj ob risbi/pesmi, pisanje/tvorjenje povedi z določeno besedo/določenimi besedami ipd.

Vzorci v pričujoči učni enoti so samo modelni, vanje je treba vstavljati besede na način zamenjave, in to glede na simulirano ali resnično situacijo. Včasih je izbor uokvirjen/omejen, vendar lahko učitelj tudi tu uvede druge potrebne izraze.

Vprašanja zastavlja najprej učitelj učencem, nato učenci drug drugemu. Vmesna stopnja je t. i. vodeni pogovor, ko učitelj usmerja pogovor ter tudi na ta način še utrjuje jezikovne strukture. Posebej primeren je za aktiviranje tistih učencev, ki niso preveč samoiniciativni oz. glasni [poskusimo povezati dobrega z manj dobrim]. Taki vaji naj sledi prenos v realno sporazumevalno situacijo.

Tudi domače delo naj variira od enostavnega barvanja (po navodilu) do pisanja preprostih povedi ali pisanja krajših oz. daljših sestavkov, odvisno od obvladanja jezika.

Pregled obravnavanega gradiva

1  Osnovo tvorijo trije tematski sklopi, in sicer:

• kaj dela/zna Blaž?,

• oblačila,

• obleka in vreme.

Kaj dela Blaž?
Kaj znam sam_? Omara za obleko.
Oblačila za različne priložnosti.
Vreme --- Danes dežuje.
Rad_ imam sneg.
Pedenjped --- Sam.

1.2  Vsako risbo uvajajo tematsko zaokrožena poimenovanja oz. prepoznavanje predmetov, npr.: dogajanje/dejanje, oblačila, barve, svojina, prostor (kje?), snov, vreme, meseci, leto --- letni časi (kdaj?), opis (osnovni in razširjeni besedni zaklad).

2  Odločevalna in dopolnjevalna vprašanja ob stavkih z naslednjimi skladenjskimi vzorci:

O --- P sed. E: 3. os./2. os./1.os.; M: 1. os [2. os.]
     biti + sam./prid. beseda
O --- P --- Pr₄
O --- P --- PDkr {na/v}₅
O --- P --- PDč
[O --- P --- Pr₃]
O --- P --- PDkr {na/v}₄
glagol: sed., pret., prih.
samostalniška besedna zveza: gola (I in T E), ujemalna (I E)

Uporabljamo tiste skladenjske vzorce, ki jih ponuja določena snov/risba; ves čas uporabljamo seveda tudi že uvedene (pravkar obravnavane), povsem nove pa le neobvezno ob sprotni neprisiljeni komunikaciji in ne kot model.

3  Igrice za urjenje spomina (in utrjevanje slovničnih vzorcev):

• 12 predmetov/oblačil pokažem, skrijem; treba jih je našteti čim več in jih barvno opisati;

• po abecednem redu dodajamo predmete/oblačila v obrazec: Potujem na počitnice in v kovčku imam: a _____ , b _____ itd. Vsak naslednji v igri mora ponoviti vse prejšnje predmete.

Pedenjped --- in ti?/Kaj znaš sam?/Kaj rad delaš?/Kaj si danes oblekel?/Moj pulover je zelen./Katere barve imamo najraje?/V šoli nosim _____ ./Blaž gre v hribe. --- Tudi jaz grem v hribe. Kaj oblečem, kadar grem v hribe?/Včeraj je bilo sončno. Danes pa dežuje./Kakšno vreme je pozimi?/Kaj delamo na snegu?/Zimski športi in oprema./Naredimo snežaka!/Naredili smo snežaka. --- Naredili bomo snežaka./Česa ne smem sam?/Kaj pomeni ?samostojnost?? Kdaj rabimo pomoč?

5  Tiha zaposlitev, lahko tudi domača naloga:

Risanje./Barvanje risb./Opis risb. --- Razmišljanje ob risbah na dano iztočnico: Gledam se v ogledalo (obleka in barve), Moja omara pripoveduje, Grem na počitnice in v nahrbtniku imam: a... b... c..., Že spet dežuje, Ko sem prvič videl sneg, Samota, Samostojnost ipd.

6  Besedila s podobno tematiko kot dopolnilo:

Anica Černejeva: V snegu na bregu (pesmica),
Saša Vegri: Prijatelj (pesmica),
Saša Vegri: Takrat (pesmica),
Slavko Pregl: Arjan je bolan (zgodbica).

Navodila za delo z gradivom

Delovni zvezek sestavlja 6 delovnih listov, vsak sestoji iz risbe in besedila (leva in desna stran odprtega zvezka). Delovne liste spremljajo navodila, in sicer v etapah skozi učno uro; ločene so z zvezdicami, znotraj le-teh pa so razporejena od 1 do 4 po naslednji logiki:

1.  naloga, ki jo bomo izpeljali,
2.  navodilo, kako jo izpeljemo,
3.  metoda, ki jo uporabimo,
4.  morebitna dodatna pomagala.

1. delovni list: Pesmica --- KAJ DELA BLAŽ?

1.  Branje pesmice in razumevanje ob risbah.

2.  Učitelj pesmico prebere dvakrat, učenci samo poslušajo; nato še enkrat ob risbah in ob posamezni risbi kažemo, kaj fantek dela. --- Določimo mu ime (Blaž), pri izbiri naj sodeluje ves razred.

2  Prenos na trenutno situacijo izpeljemo z vprašanji (in odgovori):

2.1  Kaj pa ti? A se ti sam_

oblečeš?* obuješ? ...

Ja      Ne, ne znam.

2.2  A se ti znaš sam

počesati? ...

Ja, znam.      Ne, ne znam (se).

2.3  Kdo te

počeše? obuje? ...

Mama.      Sestra.

2.4  Kaj najprej oblečeš? In potem?

3  Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo.

3  Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo.

1  Uvajanje poimenovanj za predmete in prostore na risbah ter prenos.
1.1  Kaj je to?/Ali vemo, kaj je to?         _____
  Kaj delamo z _____ ?        _____
  S čim se češemo? _____ --- S čim še?         _____
1.2  A se ti rad umivaš?/češeš/oblačiš ...?
  Kdaj se umivamo/počešemo/si skrtačimo čevlje/damo kapo na glavo?

2  Ob slikah postavljamo vprašanja, da se učenci naučijo novih besed.

3  Učitelj sprašuje, učenci ali učitelj odgovarjajo, skupno ponavljanje.

4  Posamezne nove predmete (ali dejavnosti) lahko predstavimo tudi na učnih karticah.

2. delovni list: POGLEJMO V OMARO

1  Poimenovanje --- naštevanje in uvajanje ob risbi.

2  Učenci naj si ogledajo risbo in naštevajo oblačila, ki jih poznajo, po vzorcih:
  A: 2.1  To je _____. To so _____.
        2.1.1  Kaj je v omari?         _____
        2.1.2  Kaj visi v omari?         _____
  B: 2.2  Kaj ima blaž v omari? V omari ima _____.

3  Ob 2.1 lahko učence spodbujamo z vprašanji: Ali vemo, kaj je to?/Ali poznamo tole? Na koncu skupaj ponovimo nove besede, če povzročajo težave, po večkrat. --- Ob 2.1.2 izpeljemo vodeni pogovor (v učenčevem odgovoru naj bosta po dva predmeta).

4  Za utrjevanje besednega zaklada lahko pripravimo in uporabimo učne kartice.

2  Uvedemo naslednje variante vprašanj:
2.1  Ali imaš ti tudi _____?        Ja, imam.
                             Ne, nimam.
2.2  Kaj imaš danes na sebi?         _____
2.3  Kaj smo danes oblekli?         _____

3  Sprašujemo posamezne učence. Zahtevamo čim več različnih odgovorov. --- Ob naštevanju skiciramo oblačila na tablo (ali polagamo na klop učne kartice). --- Učenci naj drug drugega sprašujejo A imaš ti tudi _____? in odgovarjajo ?po resnici?.

4  Učne kartice z oblačili.

2  Najprej se prepričamo, katere barve učenci znajo poimenovati. Nato oblačilom na tabli (iz prejšnje faze) dodajamo barve po vzorcu:
2.1  Pulover je moder./Bluza je bela./Krilo je rdeče./Čevlji so rjavi./...
2.2  Kakšne barve je _____? ...

3  Učenci naj skupaj poimenujejo barve, pobarvajo poimenovanja za barve na delovnem listu in dodajajo barve oblačilom na tabli (ali na učne kartice).

4  Različne učne kartice z oblačili, ki naj jim posamezne skupine učencev skupaj dodajajo izbrane/določene barve.

2  Takoj uvedemo resnično situacijo z vprašanji
2.1  Kakšne barve je moj/tvoj/njegov/njen pulover?

3  Najprej učitelj sprašuje posamezne učence, nato naj se učenci sprašujejo med sabo. Za pomoč jih lahko usmerjamo z vodenimi vprašanji.

2  Učenci naj se opišejo v barvah po danem vzorcu (na delovnem listu).

3  Vajo izvedemo pisno ali ustno. Če še ne znajo pisati, lahko izvedemo vajo ob skici in na tabli. Posamezni učenec naj strnjeno pove 3-4 povedi po danem vzorcu. Potem naj opiše še soseda.

2  Iz konkretne situacije izberemo nekaj primerov tipa
Njegov pulover je rdeč. --- [To je] rdeč pulover ...

3  Vaja naj poteka tako, da po en učenec pove izhodiščno poved, drugi pa jo spremeni itd. Vaja naj poteka verižno.

2  Uvedemo vprašanja
2.1  Ali imaš (barva) pulover/hlače?
2.2  Katere barve najraje nosiš?
2.3  Katero barvo imaš ti najraje?

3  Učenci opazujejo po razredu in ugotavljajo. Barve lahko le naštejejo ali pa jih tudi zapišemo na tablo oz. lističe.

4  Učni lističi za zapisovanje/barvanje.

2  A: Če je potreben predah, naj učenci pobarvajo obleke v omari, sicer pa naj bo to za domačo nalogo. Tisti, ki znajo, lahko tudi napišejo imena oblačil in barv.
  B: Skupino, ki zna več, lahko zaposlimo s pogovorom:
2.1  Kaj najraje oblečeš?
2.2  Ali se sam oblečeš?
2.3  Kdo ti pomaga?

3  A: Tiha zaposlitev učencev.
  B: Individualni pogovor učitelj --- učenec, učenec --- učenec.

2  Razred skupaj razmišlja, kaj še lahko spravimo v omaro.

3  Skupno delo učencev in učitelja, ki lahko določene predmete skicira na tablo ali razdeli učne kartice in tako spodbuja razmišljanje.

4  Skice na tabli, učne kartice.

2  Učence razdelimo v skupine po 2-3 (oz. več, odvisno od velikosti razreda). V nahrbtniku imamo 12 oblačil. Po vrsti jih razložimo in pokažemo, nato jih pokrijemo. Učenci morajo našteti vseh dvanajst predmetov (ali na prste ali jih zapišejo). Katera skupina je prva? --- Nato naj določijo še barvo!

3  Po dva ali trije učenci naj staknejo glave in si pomagajo; učitelj le usmerja delo; prvi del igrice je končan, ko ima ena skupina vseh 12 predmetov. Po spominu določajo oblačilom še barve. --- Katera skupina je uspešnejša? Končno si vsi skupaj predmete ogledajo.

4  Nahrbtnik, 12 kosov oblačil, ruta za prekritje.

2  Učenci pišejo na temo Moja omara pripoveduje. S tem lahko zaposlimo druge učence, kadar z začetniki utrjujemo snov.

3  Učenci pišejo, učitelj dela z drugo skupino.

3.  delovni list: OBLAČILA ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI

1  Uvajanje lokacije.

2  Z dvema povedma uvedemo lokacijo
2.1  V šoli nosimo _____, _____, in _____.
     V postelji imamo na sebi _____.

3  Učitelj spodbudi razmišljanje o tem, kaj oblečemo v določenih okoliščinah, nato cel razred ponovi/osvoji konstrukcijo.

2  A: Uvedemo vprašanje, da poimenujemo prostor, kjer se nahajajo otroci
2.1  Kje je/so/sta _____?     V/Na _____.
     B: Poimenovanja oblačil po znanem vzorcu.

3  A: Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo/ponavljajo za njim.
     B: Učenci sprašujejo drug drugega. Učitelj lahko sproži spraševanje z vodenim pogovorom.

2  Ob risbah tvorimo povedi po danem vzorcu.
2.1  Ali ti tudi oblečeš _____, če si na/v _____?

3  Učitelj sprašuje ali pa pomaga učencem pri tvorbi vprašanja (ob sličici).

2  Novi vzorec uvedemo samo, če splošno znanje v skupini to dopušča:
2.1   Kam gremo?     Gremo na/v _____.

3  Učitelj ob risbah sprašuje, odgovarja skupaj cel razred, nato posamično oz. v vodeni obliki.

2  V obrazec Potujem na počitnice in v kovčku imam a _____, b _____, c _____ je treba po abecedi vstaviti nove predmete --- oblačila.

3  Učitelj na začetku pomaga, dokler si učenci obrazca ne zapomnijo. Igrica poteka tako, da vsak naslednji učenec ponovi ves niz (ali pa začetek ponovi ves razred, posameznik pa le od abecednega niza naprej). --- Glagol imam iz obrazca lahko nadomestimo z glagolom je.

2  Za domačo nalogo damo podobno vajo, le da npr. kovček nadomestimo z nahrbtnik, torba oz. glagol imam z je/sem dal_/spravil_/založil_. --- Za tiste z več domišljije pa naslovimo nalogo z Pod posteljo sem spravil/skril_ a _____, b _____, c _____...

3  Individualno delo.

4.  delovni list: VREME --- Danes dežuje

1  Poimenovanja vremenskih pojavov in stanj.

2  Z vprašanjem
2.1  Kakšno vreme je danes?
vpeljemo poimenovanja za vremenske pojave [sproti jih lahko skiciramo na tablo (sonce, oblak, dež, sončna pot)] in odgovore, kot
2.2  Dežuje. --- Deževno je./Sonce sije. --- Sončno je.
Pomagamo si lahko tudi z vprašanji
2.3  Kaj dela sonce/veter/sneg/dež? itd.

3  Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo/ponavljajo.

2  Z vprašanji
2.1  Kdaj sonce vzhaja? itd. (ob sončni poti)
dobimo odgovore
2.2  zjutraj, opoldne, popoldne, zvečer.
[Če nam čas dopušča, lahko uvedemo tudi pozdrave glede na dnevni čas.]

3  Ob skici sončne poti učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo/ponavljajo.

4  Skica na tabli.

2  Ob risbah na učnih karticah uvedemo gornja poimenovanja in jih povežemo z vremenom:
2.1  Kakšno vreme je pozimi? --- Pa poleti? itd. oz.
2.2  Kdaj sneži?/Kdaj drsamo/plavamo? itd.

3  Učitelj vpelje besede za nove pojme, učenci ponavljajo/odgovarjajo.

2  Ob risbi naj učenci naštevajo, kaj oblečemo, kadar dežuje.

3  Učenci naštevajo oblačila za v dež; nove besede ponavlja za učiteljem cel razred.

2  Z vprašanji spodbudimo pogovor:
2.1  Ali imamo vsi dežnik/pelerino/škornje?
2.2  Kdo ima dežnik?/ _____...
2.3  Kakšne barve?

3  Pogovor lahko vpeljemo v vodeni obliki. --- Po nekaj učencev skupaj naj opiše skupino ljudi z risbe. Nato naj skupina skupini postavlja vprašanja o risbi (za opis in dejanje).

2  Učenci naj risbo pobarvajo in naštejejo uporabljene barve. Uporabljajo naj vse znane stavčne vzorce.

3  Najprej tiha zaposlitev (ali domača naloga), nato individualni pregled učitelj --- učenec ali učenec --- učenec.

4  Pobarvani delovni list.

2  Učence z več znanja zaposlimo s spisom Kar naprej dežuje ali Bil_ sem moker_ (lahko kot domača naloga).

3  Individualno delo.

5.  delovni list: ZIMA --- Sneg

1  Razumevanje, ponavljanje, utrjevanje.

2  Ob sliki začnemo pogovor z vprašanji
2.1  Kaj delamo pozimi?
2.2  Ali znamo smučati?/Kdo zna smučati/ _____?
2.3  Poimenovanja uvedemo z vprašanjem Kaj rabimo za smučanje/drsanje/...

3  Učitelj si pomaga s skiciranjem na tablo ali z učnimi karticami, učenci odgovarjajo/ponavljajo.

4  Učne kartice z zimskošportno opremo.

2  Učenci naj osebe poimenujejo, nato pa sestavljajo vprašanja dveh tipov:

2.1  Kaj delajo?
2.2  Kaj imajo na sebi?

3  Pol razreda naj sestavlja vprašanja za drugo polovico, skupini naj si vprašanja nato izmenično zastavljata. Lahko pa vsaka skupina najprej sestavi npr. po 6 vprašanj (jih zapiše, učitelj jih na hitro pregleda), nato pa si jih skupini izmenično zastavljata. Sprašujejo in odgovarjajo člani skupine po medsebojnem dogovoru. Učitelj le usmerja aktivnost v razredu.

2  Ob isti sliki naj učenci pripovedujejo,
2.1  kaj so delali v nedeljo/včeraj/na počitnicah oz.
2.2  kaj bodo delali jutri/v nedeljo/med počitnicami.,
po vzorcu
2.3  Včeraj sem se sankal_/smučal_ itd.
2.4  Jutri se bom sankal_/smučal_ itd.

3  Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo/ponavljajo v skupini.

2  Z vprašanjem
2.1  Kje se smučamo/drsamo?
dobimo odgovore po vzorcu: Na smučišču/drsališču/sankališču ipd.

3  Učitelj pomaga učencem pri odgovorih.

2  Z vprašanjem Kako naredimo sneženega moža? sproži učitelj pogovor o tem, kako se ga naredi.

3  A: Učitelj sprašuje, razred poskuša s skupnimi močmi opisati, kako se naredi snežaka. Učitelj lahko pusti, da posameznik(i) opišejo postopek.

     B: Učitelj si lahko pomaga s pesmico Anice Černejeve (in tako ponudi morda neznani besedni zaklad):

V snegu na bregu je stal čuden možic,
metlo je v roki držal, brez rokavic.
Lonec je mamici vzel, oj, ta prismuk,
in ga na glavo del si za klobuk.

2  Domača naloga ali tiha zaposlitev naj bo spis: Ko sem prvič videl_ sneg ali Kako dober je sneg!

3  Individualno delo.

6.  delovni list: Pesmica

1  Branje pesmice.

2  Učitelj ponovno prebere izhodiščno besedilo --- pesmico Sam, in to dvakrat, potem pa še tako, da učenci dokončajo rimane besede v vrsticah.

3  Učitelj bere, učenci poslušajo oz. pri tretjem branju dopolnjujejo učiteljevo branje.

2  Z vprašanji spodbudimo razmišljanje:
2.1  Kaj vse smem sam_?
znam
2.2  Česa ne smem sam_?
2.3  Kaj bi rad_ znal_ sam_?

3  Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo.

2  Pesmico lahko preberemo/povemo še
2.1  v množini: Blaž, Matej in Vesna ... ali
2.2  v dvojini: Blaž in Matej ...

Učence opozorimo, da se je rima seveda izgubila.

3  Učitelj prebere enkrat, nato pa tako, da učenci dopolnjujejo:
Blaž, Matej in Vesna se sami obleče ... , sami obuje ... itd.

2  Učitelj spodbudi razmišljanje z raznovrstnimi vprašanji, npr.
2.1  Ali je Blaž samostojen fantek?
2.2  Kdo je samostojen?
2.3  Kaj pomeni samostojnost?
2.4  Ali so 3/4/7-letni otroci samostojni? Kako?
2.5  Kdaj rabimo pomoč?
2.6  Kaj radi delate v dvoje/troje/v skupini?

3  Učitelj sprašuje, učenci oblikujejo svoja mnenja.

2  Po razmišljanju o pesmi učenci napišejo spis z naslovom Samostojnost ali Samota.

3  Individualno delo.

Opombe

^*

Navodilo za pisne vaje: punčke naj dopišejo a za ženski spol, npr. sam_. To velja za vse naslednje primere.