|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in poročila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Jurij Rojs |
S. I. Ožegov in N. Ju. Švedova:
Tolkovyj slovarusskogo jazyka
Moskva, 1995.
Pred nami je tretja (nespremenjena) izdaja Razlagalnega slovarja ruskega jezika (1. izdaja 1993, 2. izdaja 1994), ki ga je uredila in dopolnila N. Ju. Švedova. Prvič je slovar izšel pod redakcijo akademika S. P. Obnorskega l. 1949 in po tem še 23-krat. Ko je S. I. Ožegov še živel, je izšlo šest izdaj. Posamezne izdaje tega slovarja so bile nekoliko popravljene in dopolnjene ali pa nespremenjene. Po smrti S. I. Ožegova (1964) je slovar v celoti urejala N. Ju. Švedova, dopisna članica Ruske akademije znanosti. Število besed je v vsaki izdaji naraščalo. Leta 1990 je Akademija znanosti ZSSR nagradila slovar z nagrado A. S. Puškina. Potem je 1993 izšel obravnavani slovar, ki ima 72500 besed in 7500 frazemov, kar pomeni, da se je povečalo število novih besed in frazemov za več kot 3000. Nove besede so zlasti s področja knjižnega jezika, znanosti, političnega izražanja, poslovnega izrazoslovja, proizvodnje, financiranja. V manjši meri nastopajo žargonizmi, besede »enodnevnice«, kalki in tujke. Besede so opremljene s pomensko razlago. Slovar je zajel mnogo novih pojmov, ki označujejo religijo in druge cerkvene izraze, česar v prejšnjih slovarjih ni bilo. Urednica pravi: »Niti v enem izmed ruskih razlagalnih slovarjev, ki so izšli v sovjetskem obdobju, ni bila religiozna leksika tako opisana, izjemo nekoliko predstavlja Slovar sodobnega ruskega knjižnega jezika (v 17. delih, 1950-1965), pri katerem je bilo veliko specialistov, ki so ohranjali ustrezne jezikovne vrednote.«Obravnavana izdaja slovarja kaže normirano rabo besed v govoru in pisavi, npr.: komp'júter /tè/. V primerjavi s prejšnjo izdajo ni sprememb v naglasu, npr.: bóndar', -ja in bondár', -ja. Obravnavani slovar ne vključuje specialnih besed in pomenov iz posameznih vej znanosti in tehnike, ki jih uporablja ozek krog strokovnjakov. Prav tako ne navaja narečnih besed in pomenov, če se ne uporabljajo tudi v knjižnem jeziku ali kot besede, ki so pridobile dovolj široko rabljen terminološki pomen. Slovar tudi ne vključuje vulgarnih izrazov in zastarelih besed iz klasične literature. Takšne besede in pomeni so vključeni v slovar le v primeru, če je na osnovi starega, izgubljenega pomena izoblikovana nova beseda in se širše uporablja. Zajeta tudi niso osebna imena različnih tipov, geografska imena in stvarna lastna imena. Izjemo predstavljajo lastna imena, ki se kot sestavine uporabljajo v frazemih.
Besede in frazemi imajo dodane stilistične kvalifikatorje, npr.: kur (ustar. i obl.); kak kur vó šči popast' (razg.).
Za primer navedimo interpretacijo gesla prazdnik iz 22. (nespremenjene) izdaje: 1. Prazdnik Pobedy. Pervomajskij prazdnik. Revoljucionnye prazdniki. Na prazdnikah (v dni prazdnika; razg.). 2. Vyhodnoj, nerabočij den'. 3. Prazdnik Novogo goda. Vsesojuznyj, professional'nyj prazdnik. 4. Semejnyj prazdnik. Na duše prazdnik. 5. Sportivnyj prazdnik. Prazdnik vesny. Zdaj pa jo primerjajmo z navedbo v novi izdaji: 1. Pervomaj --- prazdnik vesny. 2. V den' hramovogo prazdnika. Prestol'nyj prazdnik (v čest' cerkovnogo sobytija ili svjatogo, imja k-rogo prisvoeno dannoj cerkvi). Prazdnik Roždestva. Hristianskie, cerkovnye prazdniki. 3. Vyhodnoj, nerabočij den'. Prazdnik Novogo goda. 4. Semejnyj prazdnik. 5. Sportivnyj prazdnik.
V navajanju frazemov so večje razlike. Medtem ko 22. izdaja navaja (za rombno oznako): Budet i na našej ulice prazdnik. Prazdnik, k-ryj vsegda s toboj. Kak u prazdnika sidet' (razg., neodobr.), pa nova izdaja navaja: Dvunadesjatye prazdniki --- v pravoslavii: dvenadcat' osnovnyh cerkovnyh prazdnikov: Roždestvo Hristovo, Kreščenie, Blagoveščenie, Sretenie, Verbnoe voskresenie (Vhod Gospoden v Ierusalim), Voznesenie, Troica, Preobraženie, Uspenie, Roždestvo Bogorodicy, Vozdviženie (kresta Gospodnja), Vvedenie (Bogorodicy vo hram). Prav na koncu navaja še frazeme iz prejšnje izdaje.
Novi slovar S. I. Ožegova in N. Ju. Švedove sodi na knjižno polico vsakega resnega rusista.
