Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Gradivo |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Valentina Kante |
Ustvarjalno pisanje
F. Petrarca: Sonet
Na vprašanje, ali je možno Petrarkov sonet obravnavati tudi nekoliko drugače, sem dobila delni odgovor že na predavanju Kreativno pisanje prof. Milene Blažić. Predavanje in načini ustvarjalnega pisanja, ki jih opisuje v svoji zanimivi knjigi, so me spodbudili, da sem poskusila učno uro izpeljati drugače kot običajno.
Ker so dijaki že poznali pojem renesančna književnosti in ker literarna dela obravnavamo v kronološkem zaporedju, ni bil več potreben literarnozgodovinski okvir. Dijaki so na listu dobili naloge, ki so jih reševali individualno in v skupinah. S prvo, uvodno nalogo, ki je bila skupna vsem, so dobili informacijo o pesnikovem življenju in delu, s čimer je bilo delno že zadoščeno zahtevam učnega načrta. Ostale naloge so reševali v skupinah, pri čemer je bila zahtevnost nalog, kolikor se je dalo, v sorazmerju s sposobnostjo dijakov. Nekatere skupine so imele pred seboj besedilo, druge pa so naloge reševale brez njega. Sledilo je poročanje posameznih skupin. Za konec so dijaki še primerjali dva različna prevoda istega Petrarcovega soneta izpod prevajalskih peres Cirila Zlobca in Andreja Capudra.
Zdi se, kot da srednja šola ni več primeren kraj za ustvarjalno pisanje. Res da omejenost z urami po eni strani in preobsežen učni načrt po drugi ponavadi onemogočata učitelju, da bi ob vsaki učni enoti v razredu uvajal ustvarjalno delavnico, toda skromne izkušnje ob obravnavi Petrarcovega soneta in nekaterih drugih besedil so potrdile, da premalo cenimo ustvarjalnost srednješolcev in da ura, namenjena reševanju tovrstnih nalog, še zdaleč ni izgubljena. Celo nasprotno; dijaki so se med reševanjem nalog tudi zabavali in se mimogrede še marsičesa naučili. Naj to ne zveni kot Kaj me briga učni načrt!, ampak kot blagodejna osvežitev srednješolskega pouka slovenskega jezika.
Francesco Petrarca (1304-1374)
SONET (61)
O, blažen bodi čas pomladnih dni
in blažen mesec, leto, blažen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem oči
tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.In blažen prvi grenko sladki vzdih
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blažen lok, puščice, ki od njih
v srce krvave rane sem dobil.In blažene želje, solze in vzdihi
in še besede mnoge, brez števila,
ki z njimi klical drago sem imeIn blaženi naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.Prevedel: Ciril Zlobec
Bog z vami, mesec, dan in srečno leto
in doba, ura, čas in milo mesto,
kjer dvoje očes je zalih našlo cesto
mi v dušo, ki jo zdaj drže zajeto!Bog s tabo, moje prvo zlo presveto,
gorje, ki ga zaljubljen nosim zvesto,
in s tabo, lok, ki vame streljaš često,
da v ranih krči se srce zadeto!Bog z vami, o glasovi brez števila,
ko klical sem ime božanske žene,
o vzdihi, solze, poželenja sila!Bog z vami, listi, kjer pojo, do ene,
vse pesmi slavo njej, a misel mila
pozna edino njo, druge nobene!Prevedel: Andrej Capuder
Francesco Petrarca (1304-1374) velja za začetnika _____ lirike. Rodil se je v Arezzu v _____ kot sin premožnega firenškega notarja. Študiral je _____ in živel nekaj časa v Avignonu. Tam je 6. aprila 1327 v neki cerkvi spoznal _____ , poročeno de Sade, ki je postala glavni predmet njegove ljubezenske _____ . Veliko je potoval, 1353 se je vrnil v Italijo, živel v več italijanskih mestih in umrl v Arquaju. Že za časa svojega življenja je bil imenovan za _____ . Petrarca je veliko pisal, predvsem v _____ jeziku: nedokončani zgodovinski ep v devetih spevih Afrika, pisma, moralno-filozofske spise. Za razvoj _____ književnosti pa je pomembna njegova _____ Il Canzoniere, napisana v _____ , ki obsega več kot 300 sonetov, poleg teh pa še kancon, sestin, ballat in madrigalov. Večino pesmi je posvetil _____ . Ženska mu pomeni nekaj vzvišenega, po njej hrepeni z naravno ljubeznijo, ki je _____ . S tem je postal predhodnik romantične ljubezni. Petrarca je uporabljal klasično obliko soneta (imenujemo ga klasik soneta), za katero je značilno, da ima _____ verzov, razporejenih v štiri kitice: prvi dve sta _____ in se imenujeta kvartini, zadnji dve pa sta _____ in se imenujeta tercini. V kvartinah so bile običajno oklepajoče rime, v tercinah pa največkrat verižne. Verz ima _____ zlogov. Posnemanje Petrarcovega načina pisanja imenujemo _____ . |
antične / renesančne / romantične Franciji / Italiji / Španiji zemljepis / veterino / pravo Lauro / Francko / Benedikto dramatike / proze / poezije svetnika / kralja pesnikov / najboljšega dramatika latinskem / hebrejskem / grškem antične / renesančne / romantične zbirka črtic / drama / pesn. zbirka francoščini / angleščini / italijanščini materi / očetu / svoji izvoljenki srečna / nesrečna / duhovna dvanajst / osem / štirinajst štirivrstični / trivrstični / dvovrstični štirivrstični / trivrstični / dvovrstični šest / devet / enajst petrarkizem / humanizem / sonetizem
|
In blažen prvi grenko sladki vzdih,
in blažen mesec, leto, blažen kraj,
in blažen lok, puščice, ki od njih
tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.
O, blažen bodi čas pomladnih dni,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
kjer bil od dvoje lepih sem oči
v srce krvave rane sem dobil.In blaženi naj bodo vsi ti stihi,
ki z njimi klical drago sem ime.
In blažene želje, solze in vzdihi
ki njo slave, in misel, ki le nje,
in še besede mnoge, brez števila,
le nje se je za vselej oklenila.
O, blažen bodi čas pomladnih dni
skrb vsak dan mu pomlajena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
kjer bil od dvoje lepih sem oči
tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.
in blažen mesec, leto, blažen kraj,
in pes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi.
življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,In blažen prvi grenko sladki vzdih,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,
ki pelje nas iz bolečine mesta,
in blažen lok, puščice, ki od njih
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;
Prijazna smrt! predolgo se ne mudi:
v srce krvave rane sem dobil.In blažene želje, solze in vzdihi
tje, kamor moč preganjavcov ne seže,
in še besede mnoge brez števila,
ki z njimi klical drago sem ime.
tje, kamor njih krivic ne bo za nami,
tje, kjer znebi se človek vsake teže,In blaženi naj bodo vsi ti stihi,
tje v posteljo postlano v črni jami,
v kateri spi, kdor vanjo spet se vleže,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
O, _____ bodi čas _____ dni
in _____ mesec, leto, _____ kraj,
kjer bil od dvoje _____ sem oči
tako _____ , da sem njih suženj zdaj.In _____ prvi _____ _____ vzdih,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in _____ lok, puščice, ki od njih
v srce _____ rane sem dobil.In _____ želje, solze in vzdihi
in še besede mnoge brez števila,
ki z njimi klical _____ sem ime.In _____ naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
O, blažen bodi čas pomladnih _____
in blažen mesec, _____ , blažen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem _____
tako prevzet, da sem njih _____ zdaj.In blažen prvi grenko sladki _____ ,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blažen lok, _____ , ki od njih
v srce krvave _____ sem dobil.In blažene želje, _____ in vzdihi
in še besede mnoge, brez števila,
ki z njimi klical drago sem _____ .In blaženi naj bodo vsi ti _____ ,
ki njo slave, in _____ , ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
žalost: ____________________
veselje: ____________________
šaljivost: ____________________
besedno igro: ____________________
posmeh: ____________________
7. Naslednjim besedam poišči čim več rim, nato pa jih uporabi v poljubni pesmi!
kraj: ____________________
oči: ____________________
vzdih: ____________________
dobil: ____________________
stihi: ____________________
števila: ____________________
8. Napiši kratko ljubezensko zgodbo, v kateri boš uporabil naslednje besede:
pomlad, kraj, oči, suženj, vzdihi, Amor, puščice, rane, solze, želje, besede, ime, stihi, misel
9. Prepesni Petrarcovo pesem tako, da bo v njej prisotna ironija!
10. Spremeni Petrarcovo pesem v ljubezensko pismo srednješolca (lahko v slengu)!
11. Reši križanko in gesla vpisuj vodoravno v pripravljene kvadratke. V označenih poljih navpično boš dobil še eno geslo, ki je zelo povezano z renesančno književnostjo!
1. letni čas, v katerem se prebuja narava 2. človek, ki je popolnoma brez vsakršnih pravic 3. drug, zaznamovan izraz za verz 4. močno čustveno vznemirjen |
5. grški bog ljubezni 6. poškodba na človeškem tkivu 7. tanka palica za streljanje z lokom 8. poln sreče, hvaljen zaradi sreče |
12. Pred tabo je rešena križanka. Tvoja naloga je, da opišeš gesla!
13. Kakšne asociacije ti vzbudijo naslednje besede?
blažen: ____________________
suženj: ____________________
puščice: ____________________
stihi: ____________________
Amor: ____________________
14. Napiši najbolj izvirno definicijo naslednjih besed:
blažen: ____________________
suženj: ____________________
puščice: ____________________
stihi: ____________________
Amor: ____________________
15. Spodnje besede imajo poleg osnovnega tudi preneseni pomen. Poišči ga!
mesec: ____________________
srce: ____________________
pomlad: ____________________
16. Poišči besedne družine naslednjih besed!
pomlad: ____________________
dan: ____________________
leto: ____________________
rane: ____________________
besede: ____________________
17. Napiši čim več besed iz črk P E T R A R C A!
18. Samostalnikom pripiši čim več pridevnikov!
____________________ dan
____________________ srce
____________________ misel
____________________ ime
____________________ vzdih
____________________ stihi
____________________ oči
19. Besedam poišči sopomenke in protipomenke!
sopomenke kraj --- ____________________ ime --- ____________________ lep --- ____________________ prevzet --- ____________________ krvav --- ____________________
|
protipomenke dan --- ____________________ suženj --- ____________________ lep --- ____________________ sladek --- ____________________ drag --- ____________________
|
Oči niso samo organ vida, ampak v nekaterih stalnih besednih zvezah (frazemih) lahko pomenijo še marsikaj drugega.
Kaj pomeni,
3. Rešitve
1. naloga:
renesančne, Italiji, pravo, Lauro, poezije, kralja pesnikov, latinskem, renesančne, pesniška zbirka, italijanščini, svoji izvoljenki, nesrečna, štirinajst, štirivrstični, trivrstični, enajst, petrakizem
2., 4., 5. naloga:
O, blažen bodi čas pomladnih dni
in blažen mesec, leto, blažen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem oči
tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.In blažen prvi grenko sladki vzdih
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blažen lok, puščice, ki od njih
v srce krvave rane sem dobil.In blažene želje, solze in vzdihi
in še besede mnoge, brez števila,
ki z njimi klical drago sem imeIn blaženi naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
F. Prešeren: Soneti nesreče
5.
Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlajena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in pes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi.Prijazna smrt! predolgo se ne mudi:
ti ključ, ti vrata, ti se srečna cesta,
ki pelje nas iz bolečine mesta,
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;tje, kamor moč preganjovcov ne seže,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami,
tje, kjer znebi se človek vsake teže,tje v posteljo postlano v črni jami,
v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,
de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Žalostni spomin na pomlad; Kaj je lepše kot ljubiti; Amorju se trese roka;
Iz mojega notesa; Kaj neki meni srčna bol pomeni
7. naloga: npr.
raj, gaj, zakaj, vprašaj, migljaj ...
prišli, zaspi, poti, vsadi, sledi, reči ...
prepih, navdih, oddih ...
sadil, pršil, preliv, zavil, odriv ...
vzdihi, prepihi, navdihi ...
zgubila, polila, gnojila, zmotila ...
Otrok neugnan sprašuje me, zakaj
ves svet je en sam velik vprašaj.
Odgovor temu logičen sledi:
zato, ker vsaki noči dan sledi.
Tudi v veliko mesto Pozabljeni Kraj je prišla pomlad in z njo vsa bujna lepota prebujajoče se narave. Alenčica je pridno pomagala mami pri generalnem čiščenju stanovanja, a njene misli so šle skozi stene, ne --- bolje rečeno skozi strop dvanajstnadstropnega stanovanjskega bloka. Le kje si, moj Miki? Tako je klicala njegovo ime. Zakaj ne prideš več nazaj? Takšni in podobni vzdihi so polnili srce uboge petnajstletne deklice, ki je komaj dobro vedela, kaj so srčne rane. Nikoli še ni slišala še za tistega navihanega Amorja, ki zna tako dobro izstreliti usodno puščico, da te zadene naravnost v srce in ti ne da več miru. Če bi bila uboga Alenčica pesnik, bi se usedla v najbolj romantični kotiček stanovanja --- šla bi pod modro nebo balkona in tam izlila svojo bol na papir; vzvišeni stihi o nesrečni ljubezni bi bili pomešani z grenkimi solzami in neuslišanimi željami. Hrepeneče je dvigala oči proti nebu in spet zaklicala njegovo ime. Nesrečni deklici se je zdelo, da postaja suženj balkona, sobe, stanovanja, bloka in celega sveta. Vsaka mamina beseda se ji je zdela kot veriga, s katero je priklenjena na zemljo. On pa tam zgoraj, svoboden. Nič ni pomagalo. Vrnila se je v dnevno sobo, vzela v roke njegovo kletko in jo začela čistiti. Da jo bo našel čisto, ko se bo vrnil, ubogi moj Miki.
9. naloga: npr.
O, ti nesrečni čas pomladnih dni
nesrečni mesec, leto, izgube kraj,
kjer bil od dvoje močnih sem pesti
tako zadet, da sem na intenzivni zdaj.Poguben prvi grenko grenki vzdih,
ki s klofuto me v steno je zabil,
in velik sod, kozarci, ki skoz njih
v suho grlo tolažbe vino sem izlil.Vse dolge prošnje, solze in vzdihi
besede dolge --- vse je pozabila,
ko stal kot trčen sem sred učilnice.Solit naj gredo se vsi stihi,
ki njo slave, in fantov klapa, ki le nje,
le nje se je kot parazit oklenila.
Haj! Ti je kaj jasno, da je spet pomlad in da sem čist zadet? Pa ne od trave, ampak od tebe. Če ti ni še nobeden izjavil, da si dobra mrha, naj bo to moj prvi pomladni pušeljc zate. Pa saj vem, da te oblegajo kot muhe marmelado, pa mi ni mar --- vzamem pipsss in zrak je čist. A prideš v petek zvečer v Cream? Težko bom zdržal, če te ne bo. Čau bella! Tvoj Zoki
11. naloga:
1. pomlad, 2. suženj, 3. stih, 4. prevzet, 5. Amor, 6. rane, 7. puščice, 8. blažen
navpično: Petrarca
12. naloga: npr.
1. letni čas, v katerem se prebuja narava
2. človek, ki je popolmoma brez vsakršnih pravic
3. drug, zaznamovan izraz za verz
4. močno čustveno vznemirjen
5. grški bog ljubezni
6. poškodba na človeškem tkivu
7. tanka palica za streljanje z lokom
8. poln sreče, hvaljen zaradi sreče
13. naloga: npr.
blažen: nebesa, omama, srečen, zadoščenje, pozaba ...
suženj: verige, črnec, ubogi, brezpravnost, nemoč ...
puščica: lok, tekmovanje, bolečina, ost, tarča ...
stihi: verzi, kitice, pesnik, stihija, poezija, Prešeren ...
Amor: bog ljubezni, puščice, Eros, krilat ...
14. naloga: npr.
blažen je tisti, ki se imenuje Blaž
suženj je najstnik, ki je priklenjen k šolski klopi
puščica je kratkotrajna puščoba
stihi so tisto, kar povzroči stihijo človeka
Amor je najučinkovitejši zmagovalec lokostrelskega tekmovanja
15. naloga: npr.
mesec: nosi ga mesec, je mesečen
srce: mati je srce družine, od žalosti mu je počilo srce, srce nosi na dlani
pomlad: ima osemnajst pomladi, pomlad življenja
16. naloga: npr.
pomlad: pomladanski, pomladek, pomladiti, mlad, mladež, mladina ...
dan: današnji, danes, danica, dandanes, daniti se ...
leto: letopis, letos, letošnji, letovanje, letoviščar, leten, polleten ...
rane: raniti, ranica, ranitev, ranjenec, ranjenka, ranocelnik ...
besede: dobeseden, besedica, besedičenje, besedilo, prebesediti, besedišče, besedotvoron, besednjak, besedolomen, besedje ...
17. naloga: npr.
Petra, pet, peta, prt, pater, car, trapa, par ...
18. naloga: npr.
dober, deževen, sončen, turoben, mrzel, pomladni, dolg, nenavaden, vroč ... dan
ljubeče, hladno, zaljubljeno, prizadeto, užaljeno, vroče, dobro, bolno, slabo ... srce
pregrešna, topla, prijazna, odkrita, pametna, boleča, nenandna, pohujšljiva ... misel
rojstno, krstno, nenavadno, partizansko, pomenljivo, priznano, nevsakdanje ... ime
globok, tih, boleč, glasen, zaljubljen, hrepeneč, žalosten, odrešilen, pobožen ... vzdih
rimani, izvirni, lepi, svobodni, klasični, Prešernovi, nenavadni, metaforični ... stihi
modre, nebeške, tople, velike, zaskrbljene, vprašujoče, vznemirljive, pohlepne ... oči
19. naloga:
sopomenke kraj --- prostor ime --- naziv lep --- čeden prevzet --- občudujoč krvav --- ranjen
|
protipomenke dan --- noč suženj --- gospodar lep --- grd sladek --- grenek drag --- poceni
|
individualno