|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaž Sajovic |
Spoštovane bralke in bralci!
Pred vami je prva številka novega, že 44. letnika revije Jezik in slovstvo. Uredništvo se vsem svojim bralkam in bralcem najprej opravičuje za neredno izhajanje revije v zadnjem letu. Prvi in najpomembnejši vzrok za to je bilo pomanjkanje denarja. Denarne težave v lanskem, 1998. letu so izvirale iz pozno, šele spomladi sprejetega državnega proračuna, še poznejšega podpisovanja pogodb z ministrstvi --- v glavnem poleti, ko bi vse številke 43. letnika že morale biti izdane --- in posledično izredno poznih nakazil, ki so po kapljicah začela pritekati šele v drugi polovici leta. Da ne omenjamo kar nekaj zapletov s sofinancerji pri prijavah na razpise za subvencioniranje znanstvenih in strokovnih revij, ki so se na srečo in zaradi medsebojnega razumevanja na zadovoljstvo vseh ugodno razpletla. Poleg že omenjenih bralk in bralcev so pri tem najkrajši konec potegnili pisci objavljenih prispevkov, ki jim še niso bili izplačani honorarji. Uredništvo se jim za zamudo pri izplačilih zato iskreno opravičuje. Drugi, sicer manjši vzrok za zamudo pa so menjava tiskarne ter z njo povezana dogovarjanja in tehnična usklajevanja.Seveda pa obstaja tudi svetlejša plat. Uredniški odbor je namreč dobesedno zasut z že napisanimi prispevki in nima tako rekoč nobenih večjih težav pri oblikovanju posameznih številk. Ustaljena tridelna zasnova revije --- objavljanje znanstvenih in strokovnih spoznanj o različnih vidikih slovenskega jezika in književnosti ter njunem poučevanju na različnih stopnjah izobraževanja --- vedno bolj kaže svojo upravičenost in izrazito modernost, hkrati pa razodeva tudi izredno pronicljivost prvih urednikov, Marje Boršnik, Joža Mahniča in Toneta Bajca (pri tem ne smemo pozabiti na Viktorja Smoleja, ki je predlagal zamisel o izdajanju revije Jezik in slovstvo, in na vse tiste, ki so tako ali drugače pomagali, da je zamisel zaživela, posebno priznanje pa je treba izreči tudi vsem kasnejšim urednikom, ki so zamisli dajali vedno nove spodbude): med znanostjo in življenjem mora obstajati stalno ustvarjalno, odgovorno in osmišljujoče razmerje, tako pa mora biti tudi med vsemi tremi vedami: o slovenskem jeziku, o slovenski književnosti in o poučevanju slovenskega jezika in književnosti oziroma didaktiko. Že samo naslovi razprav v tej številki revije --- Pogajanja v pedagoškem sporazumevanju Mojce Schlamberger Brezar, Glasno interpretativno branje Kettejeve pesmi Na trgu Katje Podbevšek in Prosti verz II: Lastnosti sistema Aleksandra Bjelčeviča --- kažejo, da se tudi mladi avtorji zavedajo globljega smisla tridelne zasnove revije. Želja, pa tudi naloga uredniškega odbora bosta zato tudi v tem letu taki kot doslej: zagotoviti, da bo Jezik in slovstvo mesto, kjer se bodo srečevali avtorji različnih generacij ter sproščeno, brez zadreg in z veliko občutljivostjo soočali svoja strokovna in znanstvena spoznanja o neskončnih razsežnostih slovenskega jezika. Zavedati se namreč moramo, da vsako jezikovno sporočilo --- tako ali drugače --- ustvarja, spočenja nov svet, novo resničnost, pa naj gre pri tem za vzpostavljanje vedno novih razmerij med posamezniki, ustanovami ali pa državami. Zato je vsako raziskovanje jezika izredno odgovorna naloga: tenkočutno je namreč treba prisluhniti prav temu --- jezikovnemu --- ustvarjanju novih resničnosti in ga v ničemer ne prizadeti.
