Računalniške predstavitve pri pouku slovenskega jezika in književnosti

Vprašanje, ki je še nekaj časa nazaj burilo duhove med šolskimi strokovnjaki, ali uporabljati računalnik pri pouku ali ne, je z bliskovitim razvojem računalniške tehnologije izgubilo svoj pomen in danes ne predstavlja več realne dileme. Tako kot je pred leti uvrstitev grafoskopa kot standardne opreme v šolskih učilnicah predstavljala kakovostno višji nivo opremljenosti šolskih prostorov z učnimi pripomočki, se danes lahko strinjamo, da naj bi bil že tudi računalnik nepogrešljivi del opreme v vsaki učilnici.

2.  Sodobni učni pripomočki

Ob pomanjkanju ustreznih didaktičnih pripomočkov se mi je porodila misel, da bi s pomočjo računalnika lahko vnaprej pripravila prosojnice, ki bi jih uporabila v razredu za računalniško predstavitev določenega učnega sklopa.

3.  Sestava projektne skupine

V projektu smo sodelovali inž. elektrotehnike Jože Drenovec, dipl. inž. elektrotehnike Srečko Simović, prof. slovenskega jezika in književnosti Dragica Debeljak in trije dijaki, Franci Lajovic, Tomaž Roblek in Danilo Ekar.

4.  Cilji projekta

4.1  Neposredni cilji

• Posodabljanje in prenova pouka.

• Urejenost, disciplina in preglednost.

• Čim hitreje in čim bolj kakovostno pridobivanje znanja.

• Uporaba računalnika pri pouku v srednji šoli.

• Uvajanje posameznih računalniških aplikacij v pouk v srednji šoli.

Značilnosti in prednosti.

• Bogati vidno sporočilo.

• Spodbuja ustvarjalno razmišljanje.

• Vpliva na vizualno prostorsko inteligenco.

• Spodbuja razčlenjevanje in logično razmišljanje.

• Omogoča nekaterim učnim tipom boljše razumevanje ter pomaga pri pomnjenju.

• Spodbuja celostno delovanje možganov.

• Z njo lahko učinkovito prikazujemo razvoj nekega procesa.

• Zagotavlja kontinuiteto. -> Disketo imamo lahko doma; ponavljajo tisti, ki manjkajo v šoli.

• Zanesljiv vir informacij --- dejstva so preverjena, sledijo učnemu načrtu.

• Gre za bistveno preseganje tradicionalnega predavanja.

• S pomočjo računalnika se lahko dopolnjujejo dosedanji načini posredovanja znanja.

• Pri pouku predstavlja prijetno osvežitev in s tem bolj motivira dijake.

• V krajšem času lahko predelamo več snovi, saj se računalnik nikoli ne utrudi, njegova zbranost je vedno enaka.

• Oblikovanje računalniške slike je preprosto (predpogoj je seveda obvladovanje računalniškega programa) in poceni, saj ne potrebujemo papirja, folij, flomastrov, ovitkov, map ...

• Že oblikovane računalniške slike lahko kopiramo, popravljamo in spreminjamo.

• Računalniški programi ponujajo:
  • pestro izbiro barv in tipov ter velikosti črk;

  • obsežne baze vnaprej pripravljenih sličic, ki jih lahko uporabimo (povečane, pomanjšane, spremenjene) pri izdelavi računalniške slike;

  • možnost vstavljanja in obdelave strokovnih gradiv ter fotografij, ki jih lahko v računalnik vnesemo s posebnimi čitalci (angl. scaner) ali videokamero;

  • možnost povezovanja računalniških slik v računalniško predstavo (angl. slide show), v kateri lahko programiramo trajanje prikazovanja posameznih slike in obliko prehodov med njimi (prelivanje, stapljanje, prekrivanje, izginjanje v različne smeri, pojavljanje iz različnih smeri ...);

  • podobno kot pri prosojnici lahko prikazujemo vsebino (z dodajanjem ali odvzemanjem), la da je tu vse lažje in bolj preprosto;

  • nekateri programi omogočajo tudi izdelavo in prikaz gibljivih računalniških slik (računalniško animacijo).

• Vsebina ravno tako kot na tabli nastaja postopoma.

• Pri tabli se delovna površina blešči, zato je potrebna zatemnitev. Posledica tega je slabša preglednost, kar pa ne velja za elektronsko prosojnico. Elektronska prosojnica se namreč lahko posreduje preko televizije, ki pa že sama oddaja svetlobo.

• Učitelj pri pisanju na tablo zgublja stik z učencem, pri elektronski prosojnici pa je ves čas v stiku z razredom, saj se vsebina na elektronski prosojnici lahko spreminja tudi sama (že vnaprej načrtovano) ali z daljinskim upravljanjem.

• Pogost problem prikazovanja na tabli so nejasne skice in opisi zaradi pomanjkanja časa, medtem ko je elektronska prosojnica pripravljena že vnaprej.

• Če tablo zbrišemo, vsebine ni možno ponovno uporabiti, elektronsko prosojnico pa lahko predvajamo večkrat.

• Po elektronski prosojnici lahko pišemo z elektronskim svinčnikom. Osnovna vsebina se ne spremeni, dodatno napisano pa lahko enostavno zbrišemo.

• Na tablo vnaprej ni mogoče prikazati več slik, elektronska prosojnica pa jih lahko posreduje kadarkoli.

• Učitelj se pri pisanju s kredo pogosto umaže, pri elektronski prosojnici pa je delo »čisto«.

• Vsebino lahko razložimo tako, da je dijakom ni potrebno prepisovati s table in da dobijo vsi enake informacije (lahko tudi pisne ali na disketah).

• Snovi s table ni možno prenašati, medtem ko je elektronska prosojnica prenosljiva na disketi in z dopisovanjem in dorisovanjem ne zmanjšujemo njene uporabnosti.

• Elektronska prosojnica omogoča tudi zvočno spremljavo projekcij, kar je zelo koristno za standardne predstavitve. Po eni strani lahko glasbo uporabimo, da se spodbudimo za mirno, koncentrirano delo, pa drugi strani pa za aktiviranje.

• Učitelj potrebuje ustrezno znanje za vodenje programskega paketa.

• Veljavni učni načrt se ne spreminja, bistveno pa se posodablja pouk.

Ministrstvo za šolstvo in šport je na osnovi javnega razpisa razvojno-raziskovalnih projektov programa RO (Delo, 14. 6. 1995) podprlo in financiralo tudi naš projekt.

Projekt Elektronska prosojnica pri pouku slovenskega jezika in književnosti je zajel naslednje tematske sklope po Predmetnem izpitnem katalogu za maturo za SJK: Jezik v prostoru in času, Zvrstnost slovenskega jezika, Glasoslovje, Besedoslovje, Besedotvorje.

Naloga je bila uspešno zaključena 31. 12. 1996 in med nastajanjem deloma že preizkušena tudi v razredu. Elektronskim prosojnicam je bilo dodanih še preko 500 identičnih klasičnih prosojnic.

Konzulentka in recenzentka je bila dr. Marja Bešter. Projekt je bil v celoti javno predstavljen vsem svetovalcem za slovenski jezik in književnost z Zavoda za šolstvo, in sicer 5. 6. 1997 na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju.

Od jeseni 1998 pa je dostopen tudi na internetu --- http.//ro.zrss.si/okvir51.htm (Katalog priporočene programske opreme, Didaktična programska oprema).

Viri

Seifert, W. Vizualizacija, prezentacija, moderacija. Maribor: Založba Doba.

Popotnik, A. (1996). Didaktično oblikovanje pisnih gradiv za laboratorijske vaje in praktični pouk. Vzgoja in izobraževanje (47-49), 1.

Priloga 1

Možnosti prikaza računalniške slike v učilnici (predavalnici)

Vsebino elektronskih prosojnic lahko prikažemo:

1.  na TV-zaslonu, ki smo mu dodali TV-enkoder,
2.  na dodatnem računalniškem monitorju,
3.  s projekcijo preko LCD-prosojnic in grafoskopa na platno,
4.  s projekcijo preko računalniškega projektorja na platno.

Možnosti prikaza je pripravil dipl. inž. Srečko Simović.

1.  Prikaz elektronskih prosojnic na TV-zaslonu

Za prikaz slike uporabimo obstoječi televizijski sprejemnik, ki ga povežemo z računalnikom preko posebne grafične kartice, ki jo vgradimo v računalnik, ali preko posebne zunanje naprave, TV-enkoderja.

Prednosti:

• uporaba obstoječega TV-sprejemnika,

• omogoča priključitev videorekorderja,

• dobra vidljivost pri dnevni svetlobi.

• zaradi majhne diagonale ekrana ni primeren za uporabo v večjih prostorih,

• zelo slaba ločljivost,

• izdatek za nakup boljše grafične kartice oziroma enkoderja.

Z izbiro dodatnega (predstavitvenega) monitorja, ki po velikosti ustreza prostoru, v katerem je nameščen, dobimo relativno dobro sliko.

Prednosti:

• visoka ločljivost,

• dobra vidljivost pri dnevni svetlobi,

• možnost namestitve več monitorjev v istem prostoru,

• možnost priključitve videorekorderja,

• relativno nizka cena.

• omejena velikost slike (enako kot pri TV),

• izdatek za nakup dodatnega računalniškega monitorja.

LCD-plošča z grafoskopom omogoča projekcijo, ki se po ločljivosti približuje projekciji z računalniškim projektorjem.

Prednosti:

• slika čez celo platno,

• velika ločljivost,

• bogata barvna paleta,

• prenosljiva naprava,

• možnost priključitve videorekorderja.

• potrebna je delna zatemnitev prostora,

• zahteva zunanji vir svetlobe (kakovosten grafoskop, ki daje močan svetlobni tok),

• nizek svetlobni tok in slabša enakomernost slike (v primerjavi s projektorji).

Računalniški projektor je najbolj popolna naprava, ki omogoča kakovostno predstavitev elektronskih prosojnic.

Prednosti:

• slika čez celo platno,

• velika ločljivost,

• visok svetlobni tok,

• dobra kontrastnost in enakomernost slike,

• možnost priključitve videorekorderja,

• veliko dodatne opreme (zvočniki, mikrofon ...),

• ne potrebuje dodatnega vira svetlobe,

• je prenosljiv.

• razmeroma visoka cena.

Primeri prosojnic tematskega sklopa Družboslovno jezikoslovje; Slovenski jezik in njegov razvoj

Prosojnice 1
Prosojnice 2
Prosojnice 3
Prosojnice 4
Prosojnice 5
Prosojnice 6
Prosojnice 7