|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in poročila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Jurij Rojs |
Nov slovar ruskega jezika
R. P. Rogožnikova, T. S Kerskaja, Škol'nyj slovar' ustarevših slov russkogo jazyka, Moskva, »Prosveščenie« 1996
Pred sabo imamo slovar, ki je narejen na podlagi
književnih del ruskih pisateljev od 18. do 20. stoletja. Že beseda »šolski«
pove, za kakšen slovar gre. Zbrane so besede, ki se ne uporabljajo več v sodobnem
ruskem knjižnem jeziku. To so historizmi in arhaizmi. Vprašanje je, ali je ta slovar
potreben za študij ruskega jezika. V slovar so vključene naslednje tematske skupine.
1. besede, ki označujejo preteklo družbeno življenje in odnose, npr.
batrák, barčúk, nahlébnik ...;
2. poimenovanja civilnih in vojaških ustanov, npr. assambléja in asambléja, gorodníčestvo ...;
3. termini proizvodne dejavnosti, trgovine, npr. zakladnája, lávočnik, masterovój in masterovščína ...;
4. poimenovanja predmetov in izrazov iz vsakdanjega življenja, npr. buduár, dévič'ja, lornét ...; poimenovanja oblačil, obutve in imena pokrival, npr. arhalúk, armják, vizítka, róba ...; poimenovanja mer (dolžine, teže, razdalje): aršín, veršók, sážen ...;
5. poimenovanja upravnih enot, npr. vólost', gubérnija ...;
6. stara poimenovanja vojaških činov, npr. generál-anšéf, grenadér, gusár ...;
7. imena črk staroruske in cerkvenoslovanske abecede, npr. az, búki, védi ...;
8. poimenovanja mitoloških bogov, junakov, npr. Avróra, Circéja ...;
9. besede, ki so deloma ali v celoti izgubile svoj pomen, npr. bant, debarkáder, uézd ...;
10. stalne besedne zveze realij in pojmov v družbi, npr. anglíjskij klub (klob), geórgievskij kavalér, lómbernyj stol idr.
V slovarju srečamo besede dveh skupin:
a) besede, ki se več desetletij niso uporabljale v knjižnem jeziku 18.-20. st., zdaj pa so spet oživele, npr. dúma, milosérdie idr.;
b) besede, povezane z religijo --- ne da bi vedeli zanje, ne moremo brati literarnih del N. S. Leskova, L. N. Tolstoja, A. P. Čehova ...
Besede so navedene v abecednem zaporedju. Geselska beseda ali besedna zveza je zapisana z velikimi črkami. Samostalniki so prikazani v imenovalniku ednine; množinski samostalniki v imenovalniku množine, npr. palestíny, pantalóny, péni ... Pridevniki in vrstilni števniki so v im. ed. m. sp., drugi števniki in zaimki v im., glagoli pa se razvrščajo po nedoločniku.
Vsaka beseda ali besedna zveza je prikazana kot samostojno geslo, dodan je zvrstni kvalifikator (razg., prost., knižn., vysok., poèt., obl.). Besedne vrste z istim korenom so navadno v enem gnezdu, npr. aráp, arápka, arápskij, arapčënok in arápčenok ... Variante besed so razvrščene v enem besednem gnezdu. Najprej je zapisana varianta ali sinonim, ki je pogostejši v knjižnih besedilih 18. in v začetku 20. st., npr. maloróss, malorossijánin. --- Frazemi so zapisani v besednem gnezdu in so označeni z rombnim znakom, npr. Pošla pisat' gubérnija --- razg., šutl., potem sledi citat iz književnega dela, v katerem se frazem uporablja. V omenjenem primeru sledi citat iz Mrtvih duš N. V. Gogolja.
V uvodu v slovar je spisek kratic, kot so npr. angl. --- anglijskij, arab. --- arabskij, vr. --- vremja. Ponekod je prisotna tudi etimološka razlaga in seznam slovarjev, ki sta jih avtorici uporabili (Dal' V. I., Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazyka, Slovar' sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka v 20 tomah idr.). Obravnavani slovar je bogato ilustriran --- pojasnjevanju besed in gesel sledi ilustracija, npr. alebárda, -y, ž. Starinnoe holodnoe oružie, sostojavšee iz dlinnogo drevka s figurnym toporikom ili širokim i dlinnym lezviem na konce ...
Na koncu ima slovar pet prilog, npr. poimenovanja besed, ki izražajo sorodnost, družbeno stopnjo, hierarhijo oseb ruske pravoslavne cerkve ...
Dobra stran slovarja je tudi ta, da je v njem zbranih mnogo besed, ki jih ne navaja
20-delni slovar BAS* (npr. abbá, -
in gabá, -, ž.) ...
Avtorici sta imeli težko delo. Zato jima čestitamo!
Opombe
