Slovensko jezikoslovje danes in jutri
Poročilo o Slovenskem slavističnem kongresu v Celju od 7. do 9. 10. 1999

V okviru Slovenskega slavističnega kongresa v Celju je potekalo strokovno posvetovanje o vprašanjih slovenskega jezikoslovja v obliki plenarnega zasedanja in v dveh sekcijah. Poleg tega sta potekali dve okrogli mizi ter predstavitev novih strokovnih in znanstvenih del slovenističnih in sorodnih slavističnih ved. Kongres se je zaključil s tremi poučnimi popotovanji, spremljal pa ga je bogat spremni program, v katerem je največ zanimanja pritegnil družabni večer, srečanje s pesnikom Janezom Menartom, ogledi muzejskih zbirk, ogledi mestnih znamenitosti, prodajna razstava novih strokovnih publikacij, ki so jo pripravile založbe. Najavljenih je bilo 68 referatov in poročil, ki jih je pripravilo 44 doktorjev znanosti, 4 magistri, med referenti so bili štirje akademiki. Vseh udeležencev je bilo 321. Odpadli so le štirje referati, tako da je bil program uresničen skorajda v celoti in vrsta kolegov je čutila potrebo, da nam tudi pisno izreče priznanje za vloženi trud.

Obravnava osrednje kongresne teme Slovensko jezikoslovje danes in jutri je bila zamišljena kot prikaz razmer, dela, problemov in razvojnih vizij v osrednjih ustanovah, ki jim je poverjena poklicna skrb za jezikoslovne raziskave slovenskega in slovanskih jezikov. Iz teh izhodišč bi nato izhajali referenti o ožjih, a konkretnih raziskovalnih področjih, pri čemer bi dali prednost širšim in splošnejšim temam, nekaj prostora in časa pa bi namenili tudi poljudnejšim in aktualnim vprašanjem. Na javno vabilo k sodelovanju se je odzvalo zelo malo strokovnjakov, na 96 osebnih vabil pa bistveno več, kot jih je mogoče urediti v pregledno in vsebinsko smiselno celoto dvodnevnega znanstvenega sestanka. Ker je bilo prijavljencev preveč, ni bilo mogoče z dodatnimi spodbudami pridobiti novih sodelavcev, ki bi zapolnili vrzeli v prvotnem konceptu, čeprav ni nihče prijavil nekaterih ključnih tem. Zatem so nastale zadrege s posebnimi željami, ki so rušile prvotno zasnovo. Nekateri referenti so imeli določenega dne druge obveznosti (čeprav se že desetletja ve, da poteka kongres/zborovanje vedno prvi oktobrski četrtek in petek), drugi so želeli, da nastopijo skupno s kolegi iste ustanove ne glede na vsebino prispevkov, vsebinski koncept programa in že razporejen razpoložljiv čas. Ob takšnih težavah je nastal program, ki je na prvem plenarnem zasedanju predstavil položaj jezikoslovnih raziskav in razvoj študija slovenščine na mariborski univerzi, poleg tega pa je vseboval tudi nekaj preglednejših in splošnejših tem, vendar ni bilo prikazano delo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in jezikoslovja na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Ostalo delo kongresa je potekalo v vzporednih sekcijah. Znotraj teh so se oblikovali sklopi o proučevanju sodobnega slovenskega knjižnega jezika, dialektoloških in historičnih raziskavah ter aplikacijah sodobnih spoznanj v pedagoški praksi. Na tej ravni je bil program dopolnjen še z okroglo mizo o uradovalni slovenščini.

Posvetovanje je razprlo vrsto aktualnih tem in tudi prispevalo k razčiščevanju številnih vprašanj --- od organizacijsko sistemskih problemov jezikoslovnih ved pa do pogledov na povsem konkretna raziskovalna področja, ki jih obdelujejo mlajši, uveljavljajoči se strokovnjaki. Sodelovalo je tudi nekaj znanstvenikov sorodnih ved, med njimi so izstopali predvsem pedagogi in metodiki, ki prenašajo znanstvena spoznanja v šolsko prakso. Najbolj razveseljiv je bil velik odziv raziskovalcev nove, mlade generacije najodgovornejših ustvarjalcev v stroki. Zadovoljiva je bila tudi udeležba predstavnikov generacije raziskovalcev in visokošolskih profesorjev, ki zaključujejo svojo poklicno pot. Nekaj polemičnih tonov je popestrilo dogajanje, časovna stiska in strogo omejeni nastopi pa so postali tradicija zaradi velikega zanimanja in preobsežnega programa. Kongres je podal celovit pregled današnjega dogajanja v slovenskem jezikoslovju, ki se ukvarja s proučevanjem slovenskega jezika v vseh pojavnih oblikah, ter razkril poglede na naloge, ki postajajo vse bolj aktualne in se jim pričenjajo posvečati novi znanstveniki. Ključni cilj, posredovanje informacij najširši strokovni in zainteresirani javnosti o dogajanju v stroki, je bil vsekakor dosežen. V tem delu zborovanja je sodelovalo 32 referentov, med njimi dva akademika, dvanajst univerzitetnih profesorjev in enajst docentov; petindvajset referentov ima doktorat znanosti. Del prispevkov je že odmeval v širši in strokovni javnosti, nekateri so bili tudi že objavljeni v Razgledih in strokovni periodiki.

Okrogli mizi Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes ter Izkušnje in ugotovitve šolskega inšpektorata sta navrgli množico opozoril, ki bodo seveda ostala v ospredju prizadevanj za izboljševanje našega dela. Prva okrogla miza, ki je smiselno in kvalificirano dopolnjevala osrednjo temo, je pokazala na odprte probleme in na nekatera nova področja strokovnega in znanstvenega dela. Vodil jo je France Novak, kot udovničarji pa so sodelovali Vasilij Melik, Pavel Apovnik, Meta Humar, Majda Kaučič Baša, Valerija Perger, Marko Stabej in Viktor Vrbnjak.

Še večji odmev je imela druga okrogla miza, ki je opozorila na številna nerešena vprašanja pri urejanju razmer v šolstvu oziroma v šolski praksi učiteljev. Vodil jo je glavni šolski inšpektor Alojzij Širec, ki je znal s konkretnimi pojasnili pritegniti široko zanimanje med udeleženci. Poročilo je bilo deloma že objavljeno, nekatera stališča so bila posredovana ustreznim državnim organom. Nastajajo tudi zamisli za nove oblike delovanja, odprla so se vprašanja o novem sistemu ocenjevanja, o razvoju našega predmetnega področja, o zagotavljanju strokovne avtonomije učiteljev slovenščine itn.

Zaradi vzporednega potekanja je žal nekoliko manj zanimanja zbudila predstavitev novih strokovnih in znanstvenih publikacij, čeprav je bila tudi letošnja bera bogata. V sekciji je sodelovalo 24 strokovnjakov (14 doktorjev znanosti), ki so predstavili devetindvajset monografskih in dve serijski publikaciji. Verjetno bomo o vseh teh delih z zanimanjem brali v kongresnem zborniku.

Udeležba in ocene kongresa med udeleženci. Sodeč po podpisih na seznamu udeležencev, se je skupno z referenti, poročevalci in gosti zborovanja udeležilo 321 kolegic in kolegov. Evalvacijske vprašalnike, ki jih je obdelala tajnica Slavističnega društva Jana Zemljarič Miklavčič, je oddalo 65 udeležencev, vendar so bili nekateri zelo površno izpolnjeni, ponekod brez odgovorov. Največ vprašalnikov so oddali učitelji slovenščine na osnovnih šolah (38), 20 pa jih uči na srednjih šolah. Večina poučuje od 10 do 20 let (27). Največ jih je kongres ocenilo kot izjemno uspešen (18) in odličen (18), oceno prav dobro mu je dodelilo 21 udeležencev, le 8 ga je ocenilo kot dobrega, nihče nižje, tako da je povprečna ocena programa 4,7 (najvišja možna ocena je 6, kar bi bilo odlično s pohvalo). Še bolje so ocenili organizacijo kongresa, v povprečju 5,1. Podobno je bila pohvaljena izpeljava programa in predavatelji, med katerimi ni posebnih odstopanj (povprečna ocena od 4,2 do 5,6). Najvišje so vendarle ocenili referate in nastope kolegov Marka Jesenška, Alojza Širca, Mete Grosman, Marka Stabeja, Marije Stanonik, Tomaža Sajovica, Rade Košuta, Marjana Dolgana, Jožeta Lipnika, Majde Merše, Toma Korošca, Marjete Humar.

Kolegi so se kongresa udeležili zaradi osebne želje po znanju (59), zaradi želje po izmenjavi izkušenj (30), zaradi napredovanja v nazive (10). 31 so se njihova pričakovanja izpolnila v celoti, 27 delno, 5 nad pričakovanji. V anketi so izrazili mnenje, da bodo veliko pridobljenega znanja uporabili pri svojem delu (31), nekateri pa le malo (27), 5 jih meni, da zelo veliko. Večina ocenjuje, da je program pomemben za njihov poklicni razvoj (39), za nekatere pa je zelo pomemben (13), le 10 jih meni, da je program manj pomemben. Nekatere je motila metoda dela (8), druge vsebina programa (8), spet druge govor nekaterih predavateljev, medsebojne polemike med predavatelji, prekrivanje programa, preveč natrpan program, vodenje ene okrogle mize. Veliko je bilo dodatnih pohval za predsednika in gostitelje (12), drugi menijo, da bi morali predavatelji bolj upoštevati pravila govorništva, bolj bi morali upoštevati potrebe večine udeležencev.

Na začetku so kongres pozdravili župan Mestne občine Celje, predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ministrstva za znanost in tehnologijo, Bralnega društva, Lingvističnega krožka, rektor univerze v Mariboru, v svojem nagovoru nas je Marjanca Ogorevc, prijateljica iz Pišec, ki skrbi za dom Maksa Pleteršnika, povabila, naj jih obiščemo čim večkrat. Še posebej smo bili veseli pisnih pozdravov mnogih častnih članov Slavističnega društva Slovenije. Podelili smo tudi nagrade Slavističnega društva Slovenije Soči Švigelj, Igorju Gedrihu in Matejki Grgič, o čemer poročamo posebej.

Organizacijski odbor, ki ga je vodil predsednik Slavističnega društva Celje Tone Šepetavc, sestavljali pa člani tega društva, se je nadvse potrudil, da je izvedba zahtevnega in obsežnega projekta potekala nemoteno. Obogatili so jo z obsežnim in zanimivim spremnim programom, pripravili svečani uvod na začetku kongresa, izvedli prijazen družabni večer, organizirali tiskovno konferenco, zbrali sponzorska darila in poskrbeli, da so se vsi udeleženci počutili dobro med celotnim delom kongresa. Še posebno bogata so bila strokovna popotovanja, ki lahko služijo za zgled dobro organiziranih in strokovno neoporečno pripravljenih ekskurzij. Povedli so nas na temeljitejši ogled Celja in Starega gradu (priprava in izvedba: Božena Orožen, Lučka Hajnšek in Milena Smisl). Druga pot je vodila po Šaleški dolini (vodniki: Juana Robida, Jelka Kvartič in Damjan Kljajič), tretja pa Pod Konjiško goro (vodniki: Milka Conradi, Jožica Kranjc, Anka Aškerc in Milena Volavšek).

O letošnjem slavističnem kongresu v Celju je izšlo več kot 15 člankov v krajevnem in osrednjem slovenskem tisku, Večeru, Ljubljanskem dnevniku, Primorskem dnevniku, Novem glasu in v Delu. Nekaj hipcev smo bili na nacionalni televiziji, več na krajevni televiziji, precej časa so nam namenili na Radiu Slovenija, za kar je poskrbela naša kolegica, novinarka Alenka Kraigher Gregorc.