Vabilo k sodelovanju na slovenskem slavističnem kongresu
Sodobna slovenska narečna književnost, Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze
Portorož, 5.-7. oktober 2000

Zunanji razlog za pripravo znanstvenega sestanka s prvo temo predstavlja jubilej Cirila Kosmača, enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenskega pripovedništva po drugi svetovni vojni. Zadnja desetletja je bilo opazno šibkejše raziskovanje obdobja, ki mu pripada Ciril Kosmač, zato so zaostajala tudi spoznanja o nastajanju slovenske leposlovne tradicije sredi 20. stoletja. Na obrobju znanstvenega proučevanja je ostajal pomen generacije in literarne formacije, ki ji pripada pisatelj in je po eni strani napovedovala nastop modernističnih smeri, po drugi strani pa pomeni zanimivo stopnjo v razvoju slovenskega povojnega pripovedništva z mnogimi plastmi odzivanja na tedanje aktualne probleme. Razvoj stroke zahteva preverjanje dosedanjih spoznanj, metod in terminologije v okviru tistega proučevanja, ki se je v zadnjih desetletjih v slovenističnih vedah na novo razvilo. Pomembno je tudi, da omogočimo preverjanje svojih dognanj in svojih raziskovalnih konceptov. Soočanja novejših literarnoteoretičnih spoznanj s starejšimi bo verjetno spodbudilo njihovo novo aplikacijo na konkretnem literarnozgodovinskem gradivu. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da srečanje predvideva obravnavo problematike tako z vidika literarnih kot tudi z jezikoslovnih ved, kar smo pri dosedanjih podobnih znanstvenih srečanjih marsikdaj pogrešali.

Druga kongresna tema, Sodobna slovenska narečna književnost, se deloma veže na geografsko območje, v katerem bo kongres potekal in za katero je značilno tudi nastajanje intenzivne narečne poezije, ki mu slovenska literarna veda še ni namenila potrebne znanstvenoraziskovalne pozornosti. Dokaj raziskano je tisto anonimno narečno ustvarjanje, ki ga uvrščamo v ljudsko izročilo, manj pozornosti pa je bilo namenjene avtorskemu ustvarjanju v narečju. Vrsta dokaj uveljavljenih pesnikov in pisateljev je za svoje ustvarjanje izbrala narečje in išče razsežnosti, ki so bistveno drugačne, kot jih poznamo v ljudskem slovstvu. Od referentov pričakujemo evidentiranje teh ustvarjalcev in njihovega ustvarjanja.

Del srečanja bo po ustaljeni tradiciji potekal na dveh okroglih mizah. Njihove teme bodo dokončno določene naknadno. Zaenkrat razmišljamo o predstavitvi projektov, ki omogočajo nastajanje zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev v več kot 200 zvezkih. Pričakujemo še druge, tudi vaše predloge!

Istočasno bomo predstavili tudi nove slovenistične in sorodne knjižne publikacije, ki so nastale po lanskem kongresu. Uvajamo tudi novo obliko izmenjave informacij - predstavitve raziskovalnih projektov s področja slovenistike in sorodnih slavističnih ved. Tretji dan bo namenjen poučnim popotovanjem, ki jih bodo pripravili gostitelji, člani Slavističnega društva Koper.

Po sklepu upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije smo tradicionalno poimenovanje tega srečanja spremenili v slovenski slavistični kongres, saj imajo naša zborovanja vse bistvene sestavine takšnega srečanja in krivično je, da se po pravilnikih sodelovanje na zborovanju Slavističnega društva Slovenije v merilih za napredovanje v znanstvene, visokošolske in strokovne nazive ne upošteva ustrezno.

Vabimo vse, ki se želijo aktivno vključiti v katero od navedenih sekcij, da ravno tako čim prej prijavijo svoje sodelovanje. Le tako bo mogoče primerno organizirati to vsakoletno srečanje, ki se ga udeležuje od 300 do 650 strokovnjakov, nad štirideset referentov in poročevalcev, pa tudi vrsta uglednih gostov, kolegov iz tujine in zamejstva ...

Zborovanje je namenjeno izmenjavi strokovnih in znanstvenih spoznanj, poleg tega pa tudi prenosu znanstvenih dosežkov na druga strokovna področja in v šolsko prakso.