Zvočniški sklop (4)^*

Vprašanje o <v> in njegovi naravi sem tu pustil ob strani, ker glede na zlogovno formulo NZSZN v izglasju (to je edina pozicija, s katero se ukvarjam) ni bistvenega pomena, ali je <v> v posamoglasniškem položaju oz. tisti glas, ki ga tradicionalna slovnica označuje kot [], dejansko različica /v/ ali /u/. Sicer je res, da v slednjem primeru (brez dvoma gre za u-jevske različice) ne gre za zvočniški - torej tudi soglasniški - sklop, temveč za dvoglasnik in zvočnik (kar velja tudi v primeru z /j/), vendar sem operiral z izrazi trenutno veljavnih normativnih priročnikov in je povedano hotelo tudi na neki način vplivati na natančnejšo opredelitev v njih - zato sem [] uvrstil v lestvico zvočnikov; hkrati - kot že omenjeno - mi je bila izhodiščna pisna podoba jezika (prim. že omenjene priročnike). Vprašanje o <v> sem hotel pustiti ob strani prav zaradi tega, ker je kamen spotike slovenskih fonetikov (in tudi drugih) že od začetkov sistematičnega preučevanja knjižnega jezika, a ga očitno ne bi smel - zato bom to popravil na tem mestu.

T. Srebot Rejec opredeljuje tradicionalno pojmovane različice /v/ kot u-jevske glasove (zložne in nezložne). Vendar v njenem gradivu (Srebot Rejec, 1981: 236) ni niti enega primera z [] kot drugim delom dvoglasnika - u-jevskost takega glasu je sicer očitna in nesporna (Tivadar, 1999: 350), vendar vse različice /v/ oz. /u/ niso bile obravnavane (kakor tudi ne dognanja artikulacijske fonetike). Nasprotno trdi T. Srebot Rejec (1999: 48): »Sestavila sem gradivo z /v/ in njegovimi variantami v vseh legah/./« Omenjeni članek v Scando-Slavici je izključil obravnavo /v/ pred <l> in <r>, kajti trije govorci so ga v večini primerov govorili zobnoustnično (tako trdijo trije informanti, kajti razprava ponuja le informacijo o njihovi presoji, ne pa sonagramov); na ta problem opozarja H. Tivadar, kar izkazuje z analizo korpusa zbranih govorjenih besedil. Zobnoustnični [v/n] se v govorjenem (tudi knjižnem) besedilu pojavlja pogosto pred <l>, <r> v vzglasnem položaju in <j> [z br'vj], tj. ne le (normirano) izključno pred samoglasniki nesestavljenih besed. Tu lahko najdemo tudi minimalni par /u-v/, ki ga pogreša T. Srebot Rejec: [u'sra:n] : [vra:n] (primer navajam po Tivadar, 1999: 345). Dolžine nezobnoustničnih <v> se včasih približujejo ali celo presegajo dolžino nenaglašenega /u/ (pri istih govorcih). Zobnoustnični /v/ lahko traja tudi čez 50 ms (po Tivadar, 1999: 354), kar postavi pod vprašaj dolžino kot prozodično razločevalno lastnost. - Seveda je tu vprašanje, kako dolgo lahko ločujemo /u/ (najbolj tistem v njegovem položaju, kjer je najkrajši, tj. v prednaglasni poziciji - /u/ je seveda poleg /i/ in // že tako ali tako inherentno najkrajši samoglasnik /Srebot Rejec, 1988b: 21-54 idr./) in zložne, predvsem pa nezložne izgovore <v> in tudi <l> (po dolžini), seveda upoštevajoč enkratnost in neponovljivost vsakokratne tvorbe govorne verige - čeprav pri istem govorcu (prim. Vitez, 1999).

Ob priznanju, da sem nedavno morda prezrl del že raziskanega, zaključujem odgovor.

Literatura

Bezlaj, France (1939). Oris slovenskega knjižnega izgovora. Ljubljana: Zdravstveno društvo.

- - (1971). Osnove fonetike. Ljubljana.

Gimson, Alfred Charles (1998). An introduction to the pronunciation of English. Gimson's pronunciation of English. London: Arnold.

Srebot Rejec, Tatjana (1973). Poskus kontrastivne analize slovenskega fonema /v/ z angleškim fonemom /v/. JiS XIX/3, 89-93.

- - (1975a). Soglasniški sklopi v slovenščini in kontrastivna analiza angleških in slovenskih soglasniških sklopov. Magistrska naloga. Ljubljana. Delno objavljeno v: Srebot Rejec, Tatjana (1975b). Začetni in končni soglasniški sklopi v slovenskem knjižnem jeziku. SR XXIII/3-4, 289-320.

- - (1981). On the Allophones of /v/ in Standard Slovene. Scando-Slavica XXVII, 233- 41.

- - (1987a). The sound systems of English and Slovene compared: a distinctive feature analysis. Linguistica XXVII, 47-61.

- - (1988a). Kakovost slovenskih in angleških samoglasnikov (kontrastivna analiza obeh sestavov po njihovi kakovosti s stališča akustične, artikulacijske in avditivne fonetike). JiS XXXIV/3, 57- 64.

- - (1988b). Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene: An Acoustic and Linguistic Investigation. München: Otto Sagner (Slavistische Beiträge, 226). Objavljeno v: Srebot Rejec, Tatjana (1987b). Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene. (An Acoustic and Linguistic Investigation). Dissertation. Klagenfurt.

- - (1990b). Zveze dveh zapornikov v slovenščini in angleščini. (Sequences of two plosives in Standard Slovene and English). Ljubljana: IJS. Brez meritev objavljeno v: Srebot Rejec, Tatjana (1990a). Zveze dveh zapornikov v slovenščini in angleščini. SR XXXVIII, 265-84.

- - (1992). Initial and Final Sonorant Clusters in Slovene. Linguistica XXXII, 227- 30.

- - (1996). Memorandum in matematika v slovenščini in angleščini. Razprave II. razreda XV, 155-64.

- - (1997). Nekaj o stavčni intonaciji v knjižni slovenščini. SR XLV/3-4, 429-55.

- - (1998a). On the vowel system in present-day standard Slovene. Jezikovne tehnologije za slovenski jezik: Mednarodna multi-konferenca Informacijska družba (...). Ljubljana: IJS, 22-24.

- - (1998b). O slovenskih samoglasniških sestavih zadnjih 45 let. SR XLVI/4, 339- 46.

Tivadar, Hotimir (1998). Govorjeni knjižni jezik - njegovo normiranje in uresničevanje. (Ob akustični analizi fonema /v/ na primerih iz radijskih besedil). Ljubljana (...). Delno objavljeno v: Tivadar, Hotimir (1999). Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku. SR XLVII/3, 341-361.

Vitez, Primož (1999). Od idealnih jezikovnih struktur k strategiji realnega govora. SR XLVII/1, 23-48.

Opombe

^*

Pričujoče besedilo je odgovor na: Srebot Rejec, Tatjana (1999). Spet o zvočniškem sklopu, JiS XLV/1-2, 47-49, ki je odziv na: Jurgec, Peter (1999). Polglasnik in zvočniški sklop v izglasju mlajših prevzetih besed, JiS XLIV/7-8, 314-319. - Zahvaljujem se doc. dr. Eriki Kržišnik, da je pregledala ta članek.

¹

Enako velja za nekatere pogovorne uresničitve tipa ['mjr].

²

Nekaj primerov - obravnavani glas je zapisan poševno: <Vbij mu v glavo!>, <Vpij!>, <Vtisni!>, <Vdolbi!> (primeri po Srebot Rejec, 1981: 236).

³

Primeri (obravnavane /u/ podčrtal P. J.): <reci tutút enkrat, ne dvakrat> (po vzorcu 'nakúp'), <reci dudúdu trikrat, ne dvakrat> (po vzorcu 'na kúpu'), <reci susùs enkrat, ne dvakrat> (po vzorcu 'obùt') itn. (nav. po Srebot Rejec, 1988b: 256-57).