Spoštovane bralke in bralci

V uvodnem članku z naslovom Materinstvo kot umetnostni motiv in njegova upodobitev v povesti Samorastniki Katja Mihurko Poniž opozarja na prepričljivost slikanja materinstva v Samorastnikih, saj Prežihov Voranc kljub prevladujočemu tradicionalnemu patriarhalnemu pogledu na svet prikaže Hudabivnikovo Meto v različnih življenjskih obdobjih in v različnih vlogah. Sama tematika članka je pomembna tudi zato, ker so Samorastniki ena od tem letošnjega maturitetnega eseja.

Z objavo članka dr. Mirjane Benjak s Filozofske fakultete v Pulju o pouku književnosti --- v ospredju so učni načrti in učbeniki --- v gimnazijah na Hrvaškem skuša uredništvo bralkam in bralcem omogočiti kritično seznanitev s stanjem in perspektivami pouka književnosti v sosednji Hrvaški, hkrati pa tudi spodbuditi k razmišljanju o pouku književnosti pri nas. Oba prispevka se --- sicer na različen način --- vključujeta v strokovno spremljanje prenove pouka slovenskega jezika in književnosti, čemur bo revija v letošnjem letniku namenila posebno pozornost.

Podiplomski študent jezikoslovja Robert Cazinkić s svojim člankom Oziralni prilastkovi odvisniki, ki je nekoliko predelani del diplomske naloge --- zanjo je bil nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete v Ljubljani --- vzpostavlja mednarodno raziskovalno vez z razpravo o tehnikah oziralne zveze in oziralnih zaimkih dr. Horsta Dipponga z Univerze v Hamburgu, ki je bila objavljena v zadnji številki lanskega letnika revije.

Uredništvo revije si bo tudi letos prizadevalo, da bi objavilo čim več ocen o objavljenih strokovnih in znanstvenih delih s slovenističnega in slavističnega področja, tudi tistih delih, ki so jih naši raziskovalci objavili v tujini. Tako v tej številki objavljamo recenzijo dr. Radomirja V. Ivanovića, akademika in profesorja južnoslovanskih književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu, o doktorski disertaciji dr. Vladimirja Osolnika z naslovom Zgodovina književnosti o Petru II. Petroviću Njegošu, ki jo je leta 1999 v Podgorici izdala Črnogorska akademija znanosti in umetnosti.

Posebej je treba omeniti tudi poročilo predsednika Slavističnega društva Slovenije dr. Zoltana Jana, ki ga je ob izteku svojega drugega mandata predstavil na občnem zboru v Kopru oktobra letos. Iz njega je razvidno uspešno in razvejeno delovanje Slavističnega društva Slovenije v zadnjih štirih letih, za kar ima velike zasluge dosedanji predsednik. Tudi uredništvo revije se mu za zares prizadevno delo iskreno zahvaljuje.

Dosedanji predsednik društva pa je pustil za seboj še eno pomembno sled. Jeseni letos je namreč Državni svet Republike Slovenije predvsem po njegovi zaslugi poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je pripravil nekdanji minister za kulturo dr. Janez Dular. Uredništvo se je odločilo, da Predlog zakona objavi v celoti in tako omogoči bralkam in bralcem revije strokovno razpravo o njem --- širšo in poglobljenejšo, kot je bila do sedaj. Tehtnejši odzivi na Predlog zakona bodo v reviji tudi objavljeni.