Spoštovane bralke, spoštovani bralci

Tretjo številko začenja razprava Mihaele Koletnik o govoru pri Sv. Trojici, deloma urbaniziranem središčnem naselju v osrednjem delu Slovenskih goric, v katerem je manj kot desetina prebivalcev kmetov, večina pa jih je zaposlenih v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Posebej je treba opozoriti na avtoričino raziskovanje skladenjskih značilnosti govora, ki pomeni obetaven nastavek tudi za raziskavo besedil različnih govorov. Dialektologiji bi se s tem na stežaj odprla vrata v spoznavanje posebnosti pokrajinskih »razumevanj« sveta, zapisanih v značilni oblikovanosti besedil. Sledi krajši literarnozgodovinski članek Zorana Božiča, ki na privlačen, svež, esejistični način razmišlja o simboliki dogajalnega prostora v Pregljevi Matkovi Tini, Kosmačevi Sreči in Prešernovem Krstu pri Savici. Rubriko Razprave in članki zaključuje prispevek Zoltana Jana o percepciji goriško-tolminske pesnice Ljubke Šorli v italijanskem kulturnem prostoru. Posebna vrednost članka je piščevo opozarjanje na intimno doživljanje pesničine lirike pri tistih Italijanih, ki so se z njenim delom srečali med sodelovanjem s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci v Gorici.

Rubriko Metodične izkušnje tokrat predstavlja zelo zanimiv prispevek Tine Rupar o literarnih klasikih v srednješolskih berilih pri nas in v Evropi, ki kritično opozarja tudi na pomanjkljivosti obravnave klasične literature pri nas.

Posebej je treba opozoriti na raziskavo Irene Marinč z naslovom Jezikovna kompetenca drugošolcev v uporabi glagolov ter samostalniških in pridevniških besed pri opisu predmetov in slik v rubriki Poskusi branja. Raziskava o pridobivanju besednega zaklada je bila opravljena na osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, ki jo obiskujejo v glavnem otroci iz okoliških vasi, torej iz okolja z nizko povprečno izobrazbeno strukturo. Zelo obetavno in tudi zelo pomembno področje, ki bi ga bilo treba projektno raziskati.

Številko končuje rubrika Gradivo. V njej je objavljen prispevek Milana Dolgana, ki na enciklopedični način seznanja bralke in bralce z učbeniki slovenskega jezika danes in nekoč.

Uvodnik zaključujem, kot se ob prihajajočih praznikih spodobi: v svojem in uredniškem imenu bi rad vsem zvestim bralkam in bralcem zaželel srečo, zadovoljstvo in veliko ustvarjalnosti v novem letu.