Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo poskusi branja |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Irena Marinč |
Jezikovna kompetenca drugošolcev v uporabi glagolov ter samostalniških in pridevniških besed pri opisu predmetov in slik
Namen in pomen raziskave
Besedni zaklad je pri otrocih iste starosti zelo različen. S prihodom v prvi razred se kaže velik razpon v njihovem jezikovnem predznanju. Tisti, ki imajo slabši besedni zaklad, praviloma ne dohitijo boljših učencev. Vplivi socialnega okolja se povezujejo z govornim izražanjem in ustvarjalnim delom. Otroci, ki jih okolje premalo spodbuja k sporočanju, imajo manjši besedni zaklad in skromnejšo skladenjsko strukturiranost govora.
Vzorec
Hipoteze
Otroci so v časovnem intervalu šestih mesecev zadovoljivo napredovali v obsegu besednega zaklada, kar me je izredno navdušilo.
Postopki zbiranja podatkov
Opis predmetov
Učenci so opisovali predmete, ki sem jih prinesla v razred. K samemu opisu so dodali še uporabnost teh predmetov in asociacije, ki so ji imeli ob pogledu nanje.
Opis slik
Drugi trimester
Tretji trimester
Postopki obdelave podatkov
Vsaka smiselno povezana beseda je štela eno točko. Vse opise predmetov in ilustracij sem analizirala glede na različno število:
2. Nato sem izračunala povprečno rabo posamezne besedne vrste za celo vzorčno skupino.
3. Odnos med spremenljivkami v prvem in drugem opisovanju sem prikazala grafično.
Opis predmetov
Učenci so po predhodnem ustnem opisovanju opisovali dva predmeta, in sicer veliko sivo keramično vazo in uro budilko.
Pri prvem opisovanju sta se mi zdela predmeta primerna, pri drugem pa nekoliko preveč enostavna.
Prvi opisi so bili kratki in jasni, vendar pri opazovanju niso bili dovolj natančni. Obstaja tudi dejstvo, da so učenci v prvem trimestru pisali počasneje.
Pri drugem opisovanju so pisali veliko bolj natančno. Tudi pisanje jim ni delalo več težav. Hoteli so napisati čim več, so se pa zato iste besede večkrat ponavljale.
Iz grafičnih prikazov je razvidno, kolikšen napredek se je pokazal pri bogatenju besednega zaklada.
Rezultati pri opisovanju predmetov
Pridevniške besede
Glagoli
Opisovanje slik
Grafični prikazi nam kažejo jasno sliko o pridobivanju besednega zaklada pri opisovanju slik.
Rezultati pri opisovanju slik
Pridevniške besede
Glagoli
Primer opisov
Interpretacija rezultatov
Veliko raziskav dokazuje, da obstajajo razlike v verbalnih sposobnostih med spoloma. Za šolo je pomembno spoznanje, da so učenke na boljšem v številčno simbolnih sposobnostih, v tekočem izražanju, pri dojemanju jezikovnih besedil, v pomnjenju in zaznavanju podrobnosti, zato so ponavadi boljše v slovnici, branju in pravopisu. S primerjavo podatkov in brez posebne raziskave so se tudi tokrat potrdila spoznanja o slabši verbalni razvitosti dečkov.
V začetku šolskega leta so učenci pisali kratke povedi. Z opisi so bili hitro zadovoljni. Pri prvem opisu tako predmetov kot slik osemletniki opisujejo realistično, brez izrazov za natančnejše določanje lastnosti predmeta oziroma natančnejše določanje človekovega razmerja do predmeta. Njihovo opisovanje temelji na poimenovanju predmetov, ki jim le nedosledno določajo barvo, velikost in obliko. Najpogostejše besede, ki jih uporabljajo v svojem pisnem sporočanju, so samostalniške besede, ki jih povezujejo z glagoli biti, imeti in iti. S temi najlažje izražajo svoje misli in se ne poglabljajo v določnejše opisovanje stanja, dejanja, dogajanja.
V obdobju šestih mesecev so učenci usvojili tehniko pisanja, zato so postali pri pisnem izražanju bolj sproščeni. Samostalniške besede so začeli natančneje določati. Pozorni so postali na obliko, velikost, barvo, število predmetov.
Pri drugem opisovanju slik so se učenci bolj usmerili na natančno določanje samostalniških besed s pridevniškimi. Začeli so jih povezovati v daljše povedi. Verbalno sposobnejši učenci so iste predmete v opisu poimenovali s sopomenkami, pozorni so bili na vsako podrobnost. Opisovali so bolj natančno. S svojimi izdelki niso bili tako hitro zadovoljni.
Pri raziskavi so vsi učenci dosegli boljše rezultate. Največji napredek je bil opazen pri uporabi pridevniških besed, manjši pri uporabi samostalniških in najmanjši pri uporabi glagolov. To pa ne pomeni, da so glagole premalo uporabljali. Učenci te starosti težko poiščejo ustrezen glagol, ki nazorno predstavi dejanje, dogajanje ali stanje na sliki oziroma predmetu. Najpriročnejši so ravno glagoli biti, iti, imeti, ki jih povezujejo v različnih kontekstih.
Raziskava je pokazala, da so vsi učenci jezikovno zmožni napredovati v bogatenju besednega zaklada. Večji napredek je bil opazen pri tistih, ki so že v samem začetku imeli boljše izhodišče, pri čemer pa se sklicujem na predšolsko vzgojo.
Ta raziskava je potekala na podeželski šoli, ki jo obiskujejo večji del otroci iz okoliških vasi in je povprečna izobrazbena struktura nizka. Zanimivo bi bilo tako raziskavo napraviti tudi v šoli, kjer prevladuje mestna populacija učencev. Gotovo bi imeli zanimivo primerjavo.