|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaž Sajovic |
Spoštovane bralke, spoštovani bralci
Tokratno številko Jezika in slovstva začenja
članek Bože Krakar Vogel z naslovom Obravnavanje literarne klasike v sodobni šoli
--- na primeru Prešerna, ki bi ga le na prvi pogled in zato zelo površno lahko
uvrstili v enega od mnogih »priložnostnih« prispevkov ob pravkar minulem
Prešernovem letu. Vendar temu še zdaleč ni tako. Članek je nastal kot rezultat
raziskave v okviru seminarja didaktike književnosti na Oddelku za slovanske jezike in
književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, katere namen je bil ugotoviti, kako
se učenci osnovnih in srednjih šol, deloma pa tudi študenti slovenistike odzivajo na
Prešernovo delo in javno podobo in kaj ta odziv skupaj z njihovimi predlogi pomeni za
sodobno pedagoško prakso. Ugotovitve raziskave je mogoče strniti v spoznanje, da
Prešeren med mladimi še vedno velja za družbeno oziroma splošno nacionalno vrednoto,
kar pa ne vpliva na sprejemanje njegovih pesmi: problem so namreč težave z njihovim
razumevanjem. Vse to pa pomeni, da v članku nista do določene mere problematizirana
le književni »kanon« in pouk književnosti, ampak zaradi pogosto premajhnega
in ne dovolj strokovnega upoštevanja jezika umetnostnih besedil tudi sama književna
veda.Drugi članek z naslovom Kvalifikator ekspr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika na ravni frazeologije je prispevala Nataša Logar. V njem je skušala opredeliti kriterije, po katerih je bil ob večino frazemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisan kvalifikator ekspresivno, pri čemer se je pokazalo, da so avtorji slovarja sledili predvsem lastnemu jezikovnemu čutu.
Predmet tretjega članka --- napisala ga je Alojzija Zupan Sosič --- je izredno opazno povečanje deleža fantastike v sodobnem slovenskem romanu ob koncu 20. stoletja, torej v času, ko je slovenski narod postal nacija. Njene izvore avtorica povezuje z žanrskimi (črpanje iz ljudskih pravljic, antiutopije in grozljivega romana) in tematskimi vzpodbudami (remitizacija in obnavljanje regionalne eksotičnosti Istre, Prekmurja in Prlekije), ki so v devetdesetih letih ravno pravi čas posegle v zgodovinski trenutek utrjevanja narodne identitete --- kar terja še posebni znanstveni in filozofski premislek.
Rubriko Jubileji namenjamo redni profesorici doktorici Adi Vidovič Muha, ki je letos --- da uporabimo besede avtorice prispevka Andreje Žele --- svojo življenjsko obletnico zaokrožila z izidom knjige Slovensko leksikalno pomenoslovje, kar najbolj smiselno in povedno odslikuje način prepletanja njenega življenja in dela, življenjsko samoumevnost nenehnega snovanja in iskanja ter potrjevanje oziroma utrjevanje že doseženega. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor revije Jezik in slovstvo.
V rubriki Ocene in poročila objavljamo dve obširni in podrobni poročili. Mateja Jemec piše o seminarju in konferenci z naslovom Novi teoretični pogledi na skladnjo in semantiko v kognitivni znanosti, ki sta potekala septembra leta 2000 v Dubrovniku, Marija Mercina pa o razpravah z naslovom Jezik ob meji na 10. primorskih slovenističnih dnevih v Novi Gorici aprila leta 1999 in 11. primorskih slovenističnih dnevih v Kopru aprila leta 2000.
Številko zaključujemo z razpisom tematike in tematskih blokov na 13. mednarodnem slavističnem kongresu --- potekal bo od 15. do 21. avgusta 2003 v Ljubljani ---, ki ga objavlja Slovenski slavistični komite.
