Kvalifikator ekspr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika na ravni frazeologije¹

1  Izhodiščne predpostavke

Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) uporablja za odpredeljevanje besed, pomenov ali zvez kvalifikatorje. Med sedmimi skupinami kvalifikatorjev je tudi skupina ekspresivni kvalifikatorji, ki zajema sedem posebnih ekspresivnih kvalifikatorjev (evfem., iron., ljubk., nizko, slabš., šalj., vulg.) in splošni kvalifikator ekspr. 'močno čustveno obarvana beseda, pomen ali zveza'. »Večina ekspresivnih besed, pomenov ali zvez je označena s splošnim kvalifikatorjem ekspr. Kadar je mogoče vrsto ekspresivnosti natančneje določiti, je uporabljen poseben ekspresivni kvalifikator.« (SSKJ I, 1987: XX-XXI.) Po Žele (1993: 529) je pri ekspresivnih oznakah v slovarjih poleg vsebine poimenovanega močno poudarjen tudi odnos do poimenovanega, ta pa je glede na različne govorne položaje težko določljiv. »Pri oznaki ekspr. je /.../ na prvem mestu poimenovanje lastnosti določene predmetnosti, tj. vsebine te predmetnosti, in šele na drugem mestu je odnos do te predmetnosti oz. z njim povezana zaznamovana raba določenega poimenovanja« (Žele, prav tam: 530).

Frazeološke enote v ožjem pomenu (po Kržišnik, 1994a: 92) opredeljujejo štiri osnovne lastnosti: večbesednost, stalnost (oblike in pomena), neizpeljivost pomena celote iz pomenov sestavin in ekspresivnost. Pri frazemih gre torej po Kržišnik (1998: 62) »za t. i. inherentno ekspresivnost, o kateri govori Zima«,² tj. ekspresivnost v njihovem primarnem pomenu, ne pridobljena iz sobesedila,³ kar pomeni, da je (Kržišnik, prav tam: 63) »v SSKJ oznaka ekspr. za frazeologijo odvečna, saj velja za vse, oznaka, ki jo potrebujejo, je tista, ki bi prinašala podatek o vrsti ekspresije. Ne bi bila odvečna, če bi bila frazeologija v njem pojmovana v širšem smislu, a ni, kar kaže posebno terminološko gnezdo, ki je ločeno od frazeološkega«. Postavlja se torej vprašanje o vlogi kvalifikatorja ekspr. ob frazemih v SSKJ, saj »je največ frazemov v SSKJ označenih z ekspresivno« (Stramljič Breznik, 1999: 270).

V članku so analizirane naslednje predpostavke:

• ali je zaznamovanost frazema z ekspr. v SSKJ povezana z ekspresivno zaznamovanostjo njegove sestavine,

• ali kvalifikator ekspr. ob frazemu v SSKJ opredeljuje dodatno besedilno ekspresijo frazema in je torej povezan z njegovo konkretno rabo v besedilu, ki je bilo gradivo za slovar,

• ali SSKJ loči med vlogo kvalifikatorja ekspr. ob frazemu v frazeološkem gnezdu in ob frazemu zunaj njega.

2  Vzorec in kontrolna skupina

Pri oblikovanju vzorca je bilo pregledanih vseh 485 gesel s podgesli, ki se začenjajo na črko d,⁴ in 502 gesli s podgesli, ki se začenjata na črko t,⁵ in za oboje velja, da v geselskem članku vsaj enkrat vsebujejo kvalifikator ekspr. Vseh najdenih in v celoti izpisanih enot⁶ (nekatere se ponovijo, k(j)er je frazem naveden pri več geselskih besedah, ki so njegova sestavina) je 763. Med njimi sta bili 702 enoti najdeni v frazeološkem gnezdu,⁷ 61 frazemov pa smo našli zunaj gnezda. Pri 49 enotah se pojavijo poleg kvalifikatorja ekspr. še drugi kvalifikatorji, in sicer kvalifikator knjiž. (7-krat) in pog. (29-krat),⁸ pri 12 frazemih se pojavi tudi zveza kvalifikatorja ekspr. in kvalifikatorskega pojasnila (navadno) v zvezi (z), pri eni enoti (ki pa ni frazem) je zveza ekspr., redko. Posamezni pomeni gesel, ki so del frazema, ki je zapisan zunaj gnezda, imajo zraven pogosto tudi gramatično markiranost tipa navadno v povedni rabi, v posledičnih odvisnih stavkih itn. Iz vzorca smo izločili enote, ki niso frazemi v ožjem pomenu besede (dalje nefrazemi); teh je med 269 enotami iz frazeoloških gnezd pri redakciji črke d 18 (6 %), pri črki t pa med 434 enotami 94 (22 %). Tako smo za podrobnejšo analizo dobili 546 frazemov (ponovitve v tem številu niso vključene).

Za kontrolno skupino smo izpisali 200 enot iz frazeoloških gnezd (prvih 100 enot iz gnezd pri geslih, ki se začenjajo na črko d, in prvih 100 pri geslih, ki se začenjajo na črko t).⁹ Gre za enote, ki nimajo nobenega kvalifikatorja ali pomenskega kvalifikatorskega pojasnila. Med enotami pri črki d se dve ponovita, tako da smo jih natančneje naprej obravnavali 98, med enotami pri črki t pa je pet frazemov zgolj variantnih, tako da smo jih naprej analizirali 95. Nadalje smo med temi izločili nefrazeme, pri čemer se je pokazalo, da je število nefrazemov v frazeološkem gnezdu pri črki t v primerjavi s številom nefrazemov pri črki d kar štirikrat večje (8 % pri črki d in 34 % pri črki t, od tega je pri črki t slaba polovica (45 %) večbesednih terminov).

Opredelitvi še dveh izpisanih množic frazemov sta podani v nadaljevanju pri točkah 3.1.3 in 3.1.4, pri katerih smo ti dve množici še dodatno potrebovali za preverjanje izhodiščnih predpostavk.

3  Analiza

3.1  Zveza med kvalifikatorjem ekspr. ob frazemu in ekspresivnostjo frazemske sestavine

Glede povezave med sestavino in frazemom ugotavlja Stramljič Breznik (1999: 270) da »/p/odobno kot ni enoznačno razmerje med pomenom frazema in pomenom njegovih sestavin, podobno tudi ni ustreznega enoznačnega razmerja med sestavino in zvrstjo, npr. ni nujno, da je frazem starinski, če v njem nastopa taka besedna sestavina«. Tudi Kržišnik (1998: 67) navaja glede predvidljivosti pri zaznamovanosti »splošno znan ugovor, da namreč v frazeologiji ni mogoče predvideti zaznamovanosti celote iz zaznamovanosti sestavin«, in pokaže (1998), da pa določena predvidljivost oznake knjižno in zveza med negativno konotacijo in socialnozvrstno oznako neknjižno pri frazemih vendarle obstaja.

3.1.1  Najprej smo preverili, ali obstaja povezava med s kvalifikatorjem ekspr. označeno sestavino frazema in enako označenim celotnim frazemom v vzorčni množici.

Med vsemi izpisanimi frazemi je samo osem (1,5 %) takih, katerih sestavina je v SSKJ v osnovnem pomenu zaznamovana z (nav.) ekspr. (dober je domek, čeprav ga je za en sam bobek;¹⁰ opekel se boš, da bo joj; sosed je dedec in pol; tečen kot podrepna muha/stenica/uš; imeti koga za tepčka; niti trohe si ne da dopovedati; te besede so do trohe resnične; onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica), v petih primerih je sestavina zaznamovana s star. (v pesmi daje duška svoji žalosti/dati duška svoji jezi, veselju; zvonjenje se razlega čez hrib in dol; iti čez drn in strn; zdaj bomo ubrali drugačne strune; volitve so pred durmi), po enkrat ima frazem sestavino, označeno s knjiž. (sestradan do brezumja), evfem. (do vraga je vroče), nar. (iti čez drn in strn); raba peša (fant, kakršnih gre dvanajst na ducat), enkrat ima frazem s kvalifikatorjem pog., ekspr. sestavino, ki je nižje pogovorna (kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci), enkrat pa je sestavina pojasnjena s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom v stari Avstriji (zdaj pa ima iz krajcarja drobiž).

Skupaj gre torej samo za 19 frazemov (3,5 %). O neposrednem vplivu zaznamovanih sestavin frazema na zaznamovanost celega frazema z ekspr. v tej skupini torej ne moremo govoriti. Če bi takšna povezava obstajala, bi lahko na označenost frazema z ekspr. naposredno vplivala edinole enako ali s katerim od posebnih ekspresivnih kvalifikatorjev označena sestavina, takšnih primerov pa je tu le 9; hkrati je tu vsaj polovica (če se držimo slovarskih kvalifikatorjev) podčrtanih leksemov takih, ki se pogosto in splošno ne uporabljajo (več) samostojno, torej zunaj frazema, in se zato izgublja njihova polnofunkcijska besednost in torej tudi njim lastna (slovarska) zaznamovanost. Pri vseh ostalih frazemih posamezne sestavine v osnovnem pomenu niso zaznamovane z nobenim kvalifikatorjem ali kvalifikatorskim pojasnilom. Sklepamo lahko, da v tej skupini zaznamovanost (in vrsta zaznamovanosti) sestavine ni vplivala na zaznamovanost celega frazema z ekspr. v SSKJ.

3.1.2   V kontrolni skupini frazemov smo pričakovali, da ne bo nobenega frazema, katerega sestavina bi bila v osnovnem pomenu v SSKJ označena z ekspr., kar se je tudi potrdilo; med 193 frazemi jih je bilo le pet, ki so imeli sestavino v osnovnem pomenu dodatno opredeljeno, in sicer s kvalifikatorskim pojasnilom pri označevanju cene (metati dinar), knjiž. (zna varovati potrebno distanco do podrejenih; zavzeti distanco do česa; gledati na kaj z distanco) in nav. slabš. (tretji rajh).

3.1.3   Da bi predpostavko preverili še na en način, smo poiskali besede, ki so v svojem prvotnem pomenu zaznamovane, in pregledali, ali in kako so frazemi, katerih del so, zaznamovani.

Vzorec: naredili smo izpis vseh gesel, ki se začenjajo na črke slovenske abecede in imajo v zaglavju kvalifikator (nav.) ekspr., nato smo v geselskih člankih prešteli vse frazeme in bili pozorni na njihovo kvalifikatorsko oznako.

Dobili smo naslednje podatke: med 368 najdenimi gesli, ki ustrezajo zgornjemu pogoju, je 37 (10 %) geselskih besed takih, ki so del vsaj enega frazema; vseh frazemov je 96, imajo pa naslednje kvalifikatorje:

Tabela 1:  Pogostnost in vrsta kvalifikatorjev pri frazemih, katerih sestavina ima kot geslo v SSKJ v zaglavju kvalifikator (nav.) ekspr.

Kot je razvidno iz Tabele 1, je 75 (78 %) frazemov, ki vsebujejo besedo, ki ima v slovarju v zaglavju oznako (nav.) ekspr., »ohranilo« element t. i. splošne ekspresije; dodatno jim lahko prištejemo še tiste, ki imajo posebni ekspresivni kvalifikator, teh je 6, in tako dobimo 81 frazemov (84 %), ki vsebujejo v prvotnem pomenu ekspresivno označeno sestavino in imajo tudi sami tako vrednost. Sklepamo lahko naslednje: besede, ki so v svojem osnovnem pomenu ekspresivno zaznamovane, so frazeološko manj produktivne, vendar pa visok odstotek kaže, da v tej skupini obstaja povezava med z (nav.) ekspr. označeno sestavino in enako označenim frazemom. Ekspresivna beseda bo torej najpogosteje tvorila frazem, ki je ekspresivni.

Ekspresivnost osnovnega pomena sestavine frazema torej motivira tudi ekspresivnost frazema, vendar pa je frazemov s takšno sestavino v SSKJ malo (večina frazemov je označena z ekspr., nima pa, kot smo videli zgoraj, tako zaznamovane sestavine). Ugotovitev iz te točke nam torej ne odgovarja na vprašanje, zakaj stoji kvalifikator ekspr. ob večini frazemov v SSKJ (ne pa, če že, ob vseh), večinoma pa drži, da je zaznamovanost frazema pri ekspresivni sestavini predvidljiva, torej ekspresivna (seveda pa ekspresivnost sestavine ni edini razlog za ekspresivnost kot inherentno lastnost frazema).

3.1.4   Povezavo med zaznamovanostjo sestavine frazema in zaznamovanostjo celega frazema smo preverili tudi pri frazemih, ki imajo posebni ekspresivni kvalifikator.

Iz SSKJ so bili izpisani vsi frazemi s temi kvalifikatorji, na število 300¹² smo se omejili le pri geslih, ki v geselskem članku vsaj enkrat vsebujejo kvalifikator slabš. (2040 »zadetkov«). Število frazemov je naslednje:

• 105 jih ima kvalifikator evfem. '/b/eseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu' (hudobni angel)¹³ (vse definicije kvalifikatorjev so povzete iz: SSKJ I, 1987: XXI),

• 52 iron. 'beseda, ki izraža prikrit posmeh in ima pogosto nasproten pomen od izhodiščnega' (jajce več kot puta ve),

• 35 nizko 'pomen besede ali zveze, ki grobo izraža občutek odpora, zoprnosti' (imeti mevlje v riti);

• 8 slabš. 'zaničljiva, prezirljiva beseda' (balkanske razmere),

• 119 šalj. 'šaljiva, šegava beseda' (enajsta šola) in

• 37 vulg. 'nespodobna, prostaška beseda' (posrati se pred kom).

Ugotovili smo, da je povezanost med zaznamovanostjo s posebnimi ekspresivnimi kvalifikatorji celega frazema in zaznamovanostjo sestavine pri različnih kvalifikatorjih različna. Podobno kot tovrstno povezavo ugotavlja Kržišnik (1998: 68, povzeto že zgoraj) pri negativni konotaciji sestavine frazema ali tega, kar frazem tematizira, in predvidljivostjo socialnozvrstnega kvalifikatorja neknjižno, lahko tudi tu potrdimo zvezo med zaznamovanostjo sestavine in frazema prav pri tistih posebnih ekspresivnih kvalifikatorjih, ki opredeljujejo frazem kot tak, ki ima negativni sopomen. To sta predvsem: nizko (četrtina frazemov s tem kvalifikatorjem ima sestavino označeno, in sicer z vulg., ekspr., pog. in/ali slabš.) in vulg. (slabih 87 % frazemov ima sestavino označeno, od tega v 94 % z vulg., ostalo z nižje pog. in ekspr.).¹⁴ Pri slabš. je vzorec premajhen, da bi lahko sodili o predvidljivosti zaznamovanosti frazema na osnovi zaznamovanosti sestavine.¹⁵ Število zaznamovanih sestavin je tudi pri frazemih, označenih s šalj., dokaj visoko, vendar imajo sestavine kar 14 različnih kvalifikatorjev (rel., ekspr., nižje pog., iron., šalj., nav. ekspr., slabš., pog., star., raba peša, nekdaj, etn., žarg., ljubk.), zato tu o pričakovani »šaljivosti« na osnovi posameznih sestavin ne moremo govoriti.

3.2  Tipologija frazemov, zaznamovanih z ekspr.

Domnevali smo, da bi lahko bil kvalifikator ekspr. ob frazemih povezan z rabo tega frazema v gradivu za SSKJ. Opozorjeno je že bilo (Kržišnik, 1998: 63), da kvalifikatorji v SSKJ včasih zaznamuje besedilo, v katerem se aktualizirajo jezikovne enote. Sam upravičeno negativno kritizirani zapis frazemov, tj. zapis konkretne uresničitve (v slovarski obliki je med nestavčnimi frazemi v našem vzorcu zapisanih 28 % frazemov), pušča možnost, da to preverimo, vsaj do neke mere odprto, vendar pa je v SSKJ sobesedila kljub temu premalo,¹⁶ da bi povezavo med gradivom za SSKJ in kvalifikatorjem ekspr. samo iz iztržkov in citatov nedvoumno dokazali oz. da bi lahko potrdili ali ovrgli predpostavko, da kvalifikator ekspr. ob frazemu dejansko opredeljuje njegovo še dodatno, besedilno ekspresivnost.

Upoštevati je treba tudi, da imajo nekateri frazemi več kot en pomen, ki sta/so odvisni od zapolnitve praznih mest, torej od sobesedila. Tu navajam enega z razlagami iz SSKJ:

(kaj) biti taka reč/stvar:

• taka reč je bila zaradi njega 'zelo so se razburjali, vznemirjali';

• štiri dni ni taka reč 'ni (zelo) dolgo';

• ustrezi ji no, to vendar ni taka reč/taka stvar 'to ni nič posebnega, težkega, hudega';

• nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč 'izraža pritrditev s pridržkom'.

Zaradi tu naštetih dvomov smo iz gradiva samega poskušali dobiti kriterije, po katerih bi dobili razločevalne lastnosti množice z ekspr. označenih frazemov.

3.2.1  Tipološko opredeljivi frazemi s kvalifikatorjem ekspr.

Poskusili smo najti elemente, ki so spodbujali slovaropisce k doslednemu zapisovanju obravnavanega kvalifikatorja ob frazeme, ki tak element vsebujejo, zato smo iz vzorčne množice izločili tiste skupine frazemov, ki jih (skoraj) ni najti v kontrolni skupini.¹⁸ Upoštevali smo kriterije, ki se tičejo deloma izrazne, deloma pa tudi pomenske ravni frazemov. Na ta način smo sicer uspeli tipologizirati le 124 (23 %) frazemov,¹⁹ vendarle pa je pri frazemih, ki imajo naslednje značilnosti, najverjetneje pričakovati, da imajo v SSKJ kvalifikator ekspr.:

3.2.1.1   Prvo skupino predstavljajo nepregovorni stavčni frazemi, tj. frazemi, ki imajo formalno stavčno strukturo, ne tvorijo pa samostojnega besedila in svoj semantični pomen realizirajo le v kontekstu, za razliko od pregovorov, rekov (o tem gl. Petermann, 1988, op. 9, in Kržišnik, 1994a: 91). Tu sta se kot relevantni za kvalifikator ekspr. pokazali dve skupini frazemov:

a) frazemi, ki z elipso ali s kazalnim zaimkom kot elementoma besedilnega povezovanja --- rabljena sta anaforično --- tudi izrecno formalno kažejo na svojo na kontekst omejeno pomensko realizacijo (8): 20

si zadovoljen? Kako da ne 'da, seveda'; o tem bi se dalo še govoriti/debatirati 'ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako'; sto tisoč, to je že denar 'to je velika vsota denarja'; ta je pa res debela 'ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna'; v tem grmu tiči zajec 'tu je jedro problema, bistvo stvari';

da mi pri priči izgineš; ²¹ da bi te strela; soseda je dobra gospodinja. Ta pa, ta/To pa, to 'izraža pritrjevanje'; mislite, da se bodo delavci uprli. To ravno ne 'izraža zanikanje s pridržkom'; je že popravil avto? Saj to je tisto, še začel ga ni 'poudarja zanikanje prej povedanega'; hudič, pa taka večerja 'izraža omalovaževanje'; ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal 'izraža nevoljo, grajo'; zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere, tako mi bog pomagaj 'izraža podkrepitev resničnosti trditve'; ne jezi me, ti rečem 'izraža opozorilo, svarilo'; mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi 'izraža samozavest'; nazadnje, kaj se nas to tiče 'izraža malomarno zavrnitev'; nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč 'izraža pritrditev s pridržkom'; to ti je fant 'izraža občudovanje'; kaj takega/takšnega pa še ne 'izraža ogorčenje, zgražanje'; odpotoval je. Kaj takega 'izraža veliko začudenje'; nočem trditi, da ste vi vsega krivi 'izraža omilitev povedanega'; v kavarno sta šla. Tak tako 'izraža začudenje, presenečenje'; zasledujejo ga, pa ga skrbi, to je tisto 'poudarja trditev'; prav treba ti je bilo iti v kino 'izraža nejevoljo, očitek'; denarja tako rekoč ni več 'skoraj ni več'/bil je tako rekoč zmeraj pijan 'izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti'; molči, če ti je življenje drago 'če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega'; štel bom do tri, potem pa ... 'izraža opozorilo, da bo prišlo do izvršitve, odločitve v najkrajšem času';

ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril 'izraža nevoljo, grajo'/ta je pa dobra 'česa takega nisem pričakoval; to mi ni všeč'; vlak ima zamudo. Samo to/samo tega se še manjka/samo še tega (mi) je bilo treba 'to dejstvo bo stanje še poslabšalo, izraža nezaželenost česa'; ta je pa bosa/prazna 'to ni res, to je izmišljeno'; veš kaj, tu se pa vse neha.

a) pomenska razsežnost je izražena s primero (primerjalni del je leksemski ali stavčni) (13):

jezik ji teče kot namazan 'izraža se spretno, z lahkoto'; telebnil je kot snop v travo; dere se kot sraka/kot žerjav; jasno kakor beli dan; tečen kot podrepna muha/stenica/uš; drži se, kakor bi dren jedel 'pusto, grdo'; fant, kakršnih gre dvanajst na ducat 'nepomemben, povprečen fant'; izginil je, kot da bi se v tla pogreznil/udrl 'nenadoma, nepričakovano'; bil je fant, kot je treba 'v vseh pogledih dober; postaven, lep'; zdaj je priložnost, da nikoli take/slišal bo pridigo, da (še) nikoli take 'zelo bo oštet'; smejal se je, da nikoli tako 'zelo'; športnik je, da malo takih/polje je rodovitno, da malo takih 'zelo (dober)'; rad ga srkne, da nobeden tako 'zelo rad';

opekel se boš, da bo joj; tako te bom, da boš devet sonc videl 'močno te bom udaril po glavi'; bilo je mrzlo, da je drevje pokalo 'zelo, hudo'; tako so se tepli, da je bilo vse drobno 'zelo, hudo so se tepli'; ima toliko sadja, da se gnoj dela iz njega 'zelo veliko';

tja v tri dni 'brez smisla, cilja'; vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi 'naj bo zelo zadovoljen'; šola mu je deveta briga 'prav nič se ne zmeni zanjo'; tat je bil že zdavnaj za deveto goro 'zelo daleč; je izginil brez sledu'; kovati koga v deveta nebesa/tretje nebo 'zelo hvaliti, povzdigovati'.

živi iz dneva v dan 'brez cilja, brezskrbno'; vse to je dim in pena 'nepomembna stvar, nič'; priti z dežja pod kap 'iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo'; tej stvari ni rekel ne tako ne tako 'ni povedal svojega mnenja'; zdravljenje se lahko vleče tedne in tedne 'zelo dolgo'.

a) frazemi z zvezo protipomenk (27):

noč in dan dela 'kar naprej, neprenehoma'; znebil bi se ga rajši danes kakor jutri 'čimprej'; tak je: danes tukaj, jutri tam 'brez obstanka v istem kraju'; njegova služba je od danes do jutri 'nestalna, nazanesljiva'; težav ne premagaš od danes do jutri 'kmalu, hitro';

beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa 'zaradi prerekanja je prišlo do pretepa'; zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati 'čeprav ti bo morda zameril'; jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati 'čeprav se bo morda jezila'; meni nič, tebi nič so mu odpovedali 'brez utemeljitve, nepričakovano'/obrne se in odide meni nič, tebi nič 'ne da bi kaj rekel, brez pozdrava';

človek ne ve ne ure ne dneva 'ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo'; leto in dan je čakal 'zelo dolgo; približno leto'; njihove možnosti so bile tisoč proti ena 'zelo majhne'.

Ostala je množica frazemov, ki nima nobenega zgoraj omenjenega elementa, ki bi ga lahko povezovali z odločitvijo piscev slovarja, da se frazem označi z ekspr. Vzroke za to bi torej lahko iskali edino v pomenskih prenosih, ki so poleg oblike vzrok za ekspresivnost kot definicijsko lastnost vseh frazemov v ožjem pomenu besede; ²³to pa bi pomenilo, da proučujemo inherentno ekspresivnost oz. da so avtorji SSKJ delno vendarle dojeli frazeme kot ekspresivne leksemske enote.

Večina z našimi kriteriji neopredeljivih frazemov je stavčnočlenskih (407), sledi skupina stavčnih nepregovornih (11) in trije pregovorni. Tovrstna delitev je tu zgolj zaradi preglednosti:

vsak, kdor da kaj nase, bo prišel 'prisojati komu vrednote, ceniti'/veliko da na obleko 'posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju'; dati glavo/življenje; dati častno besedo 'zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno'; sosed je bi dedec in pol; vojaška/železna disciplina;

tako bo, kot pravim, in konec debate 'nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari'; tu dobi vsaka stvar noge 'vsaka stvar se tu izgubi, izgine'; da, tako bom napravil in domovina bo rešena 'stvar bo opravljena, urejena'; vino je teklo v potokih 'spili so zelo veliko vina'; tehtnica se še ni nagnila 'ni še jasno, odločeno';

vsako tele ima svoje veselje 'izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga'; deli in vladaj! 'vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal'; dober je domek, čeprav ga je za en sam bobek 'dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen'.

Da bi potrdili relevantnost zgornje tipologije, smo v enake skupine razdelili frazeme iz kontrolne skupine. Spodnja tabela prikazuje število frazemov v posameznih skupinah. Ker smo ugotovili razliko med številom nefrazemov v frazeoloških gnezdih pri črki d in črki t (gl. vrstico »nefrazemi«), je v tabeli ohranjena ločitev med črka.

Tabela 2:  Število frazemov iz kontrolne skupine, razdeljenih po skupinah, značilnih za z ekspr. označene frazeme v SSKJ.

Število frazemov iz kontrolne skupine je v navedenih osmih skupinah majhno ali enako nič, preseneča edino večje število pragmatičnih frazemov in frazemov s primero pri črki t. Tu jih navajam v presojo bralcu, ali je med njimi in zgoraj navedenimi (točka 3.2.1.1(b) in 3.2.1.2(a)) kakšna razlika na ravni ekspresije:

nič ne de 'nič hudega; vseeno je'; ti so, da se tako izrazim/da tako rečem, prišli kot naročeni 'izraža rahlo omejitev'; če se tako vzame, mu ni nič hudega 'izraža rahlo omejitev'; če je tako, ukaz je ukaz, pa grem 'izraža sprijaznjenje, dopustitev'; če je tako, pa ga ne maram 'izraža nejevoljo'; noče se vrniti, pa kaj hočemo, je že tako prav 'izraža sprijaznjenje'; tega vam ne bom naredil. A, tako je to 'izraža presenečenje'; kmetijo je dobro uredil. Gospodar je, tisto pa, tisto 'izraža pritrditev'; naredil bom, kakor tu sedim/pridem tako gotovo, kot tu stojim/vse je bilo tako resnično, kot sem tukaj 'izraža podkrepitev trditve/prav gotovo'; ²⁴

pel je, kar mu je duša dala 'z vsemi močmi'; teci, kar ti noge dajo 'kolikor moreš'; beži, kot da bi mu gorela tla pod nogami 'zelo hitro, kolikor more'; njegove obtožujoče besede so padale po njej kakor sekira po tnalu 'bile izrečene brez prizanašanja, usmiljenja'; odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa 'zelo hitro'; spi kot top 'zelo trdno'; kot bi trenil, je bilo vsega konec 'zelo hitro'; obstal je, kot bi treščilo vanj 'v hipu'; prve dni so preživeli kakor na trnju 'so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno'; trpi kot žival 'zelo veliko, naporno dela'.

Ostaja še vedno vprašanje, ali imata množici frazemov, ki sta tako v kontrolni skupini kot v vzorcu ostali zunaj izpostavljenih kategorij, kaj skupnega oz. po čem se ločita. Primerjave ne pokažejo nobenega pravila, ampak zgolj to, da jasnega pravila, kdaj in zakaj stoji kvalifikator ekspr. ob frazemu, ni. Slovarski iztržki ne kažejo nobenih izrazitih razlik, na dan pa pridejo frazemi, ki so pri istem geslu enkrat označeni s kvalifikatorjem ekspr., drugič pa ne:

dan

• (priti) na dan s čim: ekspr. kar na dan z besedo : ni hotel z resnico na dan;

• dan na dan/dan za dnem/(i)z dneva v dan/noč in dan: ekspr. noč in dan dela, živi iz dneva v dan : dan na dan, dan za dnem hodi sem, z dneva v dan mu govori isto;

• tja v (en) dan/tja v tri dni: ekspr. govoriti tja v tri dni : živeti tja v (en) dan;

• pasji dnevi: ekspr. črni, pasji dnevi 'zelo neprijetni, hudi', takrat smo imeli pasje dneve 'dneve hude vročine' : pasji dnevi 'čas od 23. julija do 23. avgusta'.

3.3  Kvalifikator ekspr. ob frazemu v frazeološkem gnezdu in zunaj njega

Zapis frazema zunaj frazeološkega gnezda je prav zaradi dejstva, da takšno gnezdo obstaja, nekoliko problematično, čeprav je frazem tam večinoma zapisan za poševno črto (prim. SSKJ I, 1987: XVII: »Ilustrativno gradivo je razporejeno po sintaktičnih kriterijih /.../. V ožji sintaktični skupini so na prvem mestu zgledi iz nevtralne rabe, na koncu pa stilno močneje obarvane zveze. Stalne zveze in stilizmi so ločeni od prej navedenega gradiva s poševno črto.«). Kot je že na začetku navedeno, je v vzorcu 61 frazemov, ki smo jih našli zunaj frazeološkega gnezda; pri tem je potrebno poudariti, da je od tega 9 frazemov zapisanih pri enem od pomenov geselske besede pred razlago in za kvalifikatorskim pojasnilom (navadno) v zvezi (z) in dva s slovničnim kvalifikatorjem s predlogom. Pri ostalih 50 frazemih ne izstopa nobena značilnost, ki bi jih ločila od z ekspr. označenih frazemov, ki so umeščeni v frazeološka gnezda. Celo enak delež kot v vzorcu (kar je kar nekoliko presenetljivo), torej četrtino, bi se jih dalo razdeliti v skupine, ki smo jih izpostavili kot tipične za frazeme, ki imajo omenjeni kvalifikator. Ker smo primerjavo izpostavili kot enega od kriterijev za dodatno ekspresivnost, smo preverili tudi Majdičevo (1970: 139) trditev, da je ob pomenih, tj. v ilustrativnem gradivu, najti večino primerjav. Od zgoraj naštetih 13 primerjav so štiri navedene pri posameznih pomenih, ostale v gnezdu.

Da gre za nedoslednost pri umeščanju frazemov, ki se je ne da utemeljiti s pojasnilom, da so stalne in frazeološke zveze pri enem geslu prikazane kot ilustrativno gradivo, pri drugem pa so v gnezdu zaradi posebnih rešitev pri redakciji zlasti obsežnih gesel (SSKJ I, 1987: XVII), kažejo naslednji primeri:

• pod geslom ta je v frazeološkem gnezdu frazem ta je pa dobra, razložen s 'česa takega nisem pričakoval; to mi ni všeč'; pri geslu dober pa je pri pomenu (9b) z razlago 'izraža nevoljo, grajo' naveden iztržek ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!;

• pri geslu drugače je pri pomenu (3b) z razlago 'podkrepitev zahteve, ukaza' zapisan iztržek pojdi, drugače jih boš dobil; sicer pa je frazem dobiti ji (po glavi/grbi) pri geslu dobiti naveden v gnezdu;

• pri geslu tak je pri 4. pomenu, ki 'izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik', zapisano za poševnico zdaj je priložnost, da nikoli take, nato pa v gnezdu frazem (pravzaprav zveza dveh frazemov) s kvalifikatorjem pog., ekspr. slišal bo pridigo, da nikoli take z razlago 'zelo bo oštet';

• pri geslu tako je pri 18. pomenu z razlago 'izraža začudenje, presenečenje' navedeno v kavarno sta šla. Tak tako; nato pa v frazeološkem gnezdu frazem odpotoval je. Kaj takega z razlago 'izraža veliko začudenje';

• pri geslu tir je pri 5. pomenu 'ustaljen način življenja, delovanja' navedena raba frazema ti dogodki so jih vrgli iz tira, v gnezdu pa ta misel ga meče iz tira z razlago 'ga vznemirja, razburja'.

4  Sklep

S stališča današnjih spoznanj frazeologije je opredeljevanje frazemov v ožjem smislu s kvalifikatorjem ekspr. odvečno, kljub temu pa smo pričakovali, da za dejstvom, da nekateri frazemi v SSKJ ta kvalifikator imajo, drugi pa ne, stojijo kriteriji, ki tovrstno opredeljevanje podpirajo. Iskali smo jih v sestavinah, rabi in umestitvi frazema v geselskem članku.

Glede povezave med ekspresivno zaznamovanostjo sestavine in frazema smo ugotovili, da je sestavina, ki je v osnovnem pomenu ekspresivna, večinoma del enako zaznamovanega frazema, hkrati pa predstavljajo tovrstni frazemi le majhen delež vseh frazemov --- zelo velik delež ekspresivno zaznamovanih frazemov namreč nima zaznamovane sestavine, kar pomeni, da je potrebno razloge za kvalifikator ekspr. ob frazemih v SSKJ iskati drugje. Nasprotno pa lahko pri frazemih, označenih s posebnimi ekspresivnimi kvalifikatorji, potrdimo zvezo med zaznamovanostjo sestavine in frazema pri dveh posebnih ekspresivnih kvalifikatorjih, ki opredeljujeta negativno konotacijo frazema, in sicer v četrtini primerov pri kvalifikatorju nizko in v veliki večini primerov pri vulg. Pri na ta način označenih frazemih se torej kaže zveza med zaznamovanostjo sestavine in frazema kot bolj relevantna.

V vzorcu samem se je dalo prepoznati nekaj skupin frazemov, ki imajo skoraj dosledno kvalifikator ekspr., vendar smo na ta način opredelili le slabo četrtino frazemov, prav tako pa tudi ni razlike med kvalifikatorjem ekspr. ob frazemu v frazeološkem gnezdu in ob frazemu v ilustrativnem gradivu. Ostane tako le možnost, da smo izbrali napačne kriterije, ali pa, da smo iskali kriterije tam, kjer jasno niti niso bili opredeljeni, kar podpirajo ugotovitve o številu nefrazemov v frazeoloških gnezdih, dejstvo, da imajo isti frazemi enkrat kvalifikator, drugič ne, in umeščanje istih frazemov enkrat v gnezdo, drugič zunaj njega. Ponovimo lahko Petermannovo misel (1988: 306), da avtorji SSKJ niso imeli jasne koncepcije za zapis frazemov, in dodamo, da so jih tudi s kvalifikatorjem ekspr. označevali predvsem intuitivno.

Literatura

Kmecl, Matjaž (1983). Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za šolstvo.

Kržišnik --- Kolšek, Erika (1988). Frazeologija v moderni. Magistrska naloga. Ljubljana.

Kržišnik, Erika (1987/88). Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Slava št. 2, 143-162.

--- --- (1989/90). Frazeologija v osnovni in srednji šoli. Jezik in slovstvo št. 6, 134-141.

--- --- (1994a). Frazeologija kot izražanje v »podobah« (91-103). V: Martina Križaj --- Ortar, Marja Bešter, Erika Kržišnik. Pouk slovenščine malo drugače. Trzin: Different.

--- --- (1994b). Slovenski glagolski frazemi. Doktorska disertacija. Ljubljana.

--- --- (1998). Socialna zvrstnost in frazeologija. XXXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakultete, 53-69.

Vidovič Muha, Ada (1972). Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjižne leksike. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakultete, 35-52.

Majdič, Viktor (1970). Frazeologija. Naši razgledi št. 5. Ljubljana: Delo, 138- 139.

Petermann, Jürgen (1988). Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV). Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 301-310.

Slovar slovenskega knjižnega jezika I (1987). Ljubljana: SAZU in Državna založba Slovenije.

Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (elektronska izdaja) (1998). Ljubljana: SAZU in DZS.

Stramljič Breznik, Irena (1999). Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavistično društvo.

Toporišič, Jože (1973/74). K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo št. 8, 273-279.

Žele, Andreja (1993). Ekspresivne oz. čustvenostne oznake v slovarstvu. Slavistična revija št. 41, 529-534.

Opombe

¹

Članek je prirejen po seminarski nalogi, ki je nastala pri podiplomskem predmetu Stilna vloga frazemov pod mentorstvom doc. dr. Erike Kržišnik.

²

Jaroslav Zima, Ekspresivita slova v současné češtin, Praga, 1961.

³

S stališča formalne in vsebinske (v Zimovi (1961) terminologiji inherentne in adherentne) knjižnosti je Vidovič Muha (1972) opredelila ozko knjižno leksiko.

⁴

Črka d je bila izbrana, ker je pri njej število gesel oz. geselskih člankov, v katerih se kvalifikator ekspr. pojavi vsaj enkrat, najobsežnejše v 1. knjigi slovarja.

⁵

Črka t iz zadnje knjige slovarja je bila izbrana, ker je število gesel oz. geselskih člankov, v katerih se kvalifikator ekspr. pojavi vsaj enkrat, približno enako številu »zadetkov« pri črki d (sicer redakcija te črke v zadnji knjigi ni najobsežnejša).

⁶

Pod enota je tu pojmovan element frazeološkega gnezda, ki pa ni nujno frazem.

⁷

Večinoma gre za gnezda, ki se nanašajo na celotni geselski članek, nekajkrat pa tudi za gnezda, ki se nanašajo na en sam pomen geselske besede; tovrstna ločitev tu ni relevantna in zato tudi ne posebej izpostavljena.

⁸

Številke kažejo in verjetno tudi splošno drži, da je neknjižno večkrat ekspresivno.

⁹

Za to, da smo dobili 100 enot, je bilo potrebno pri črki d pregledati prvih 2266 gesel od 4793 najdenih (47 %), pri črki t pa prvih 3338 gesel od 3584 najdenih (93 %).

¹⁰

S kvalifikatorjem zaznamovana sestavina je natisnjena krepko. Ker je več frazemov v SSKJ navedenih tako, da niso (povsod) upoštevane (vse) variantne sestavine ali oblike, in ker je bilo predpostavljeno, da je konkretna raba frazema (iztržek) eden od razlogov za kvalifikator ekspr. ob njem, je v članku navedena enaka (torej tudi neslovarska) oblika frazema kot v SSKJ, edina sprememba je ločenost variantnih delov frazema (samo tistih, ki so bili zajeti v vzorec) s poševno črto (/).

¹¹

V krepkem tisku so zapisani kvalifikatorji iz ekspresivne skupine.

¹²

300 zato, ker je to blizu številu »zadetkov«, ki smo jih dobili pri ostalih posebnih ekspresivnih kvalifikatorjih (evfem. 294, iron. 213, ljubk. 108, nizko 290, šalj. 323, vulg. 124).

¹³

Po en primer je pri vsakem kvalifikatorju naveden v oklepaju.

¹⁴

Samo šest frazemov iz te skupine nima sestavine, ki bi bila v prvotnem pomenu kvalifikatorsko zaznamovana (nastavila mu je; s tem spričevalom si lahko zadnjico obrišeš; odcediti si mehur; ljudje so hodili v grmovje počepat; poda se mu kot kravi/svinji sedlo; vsi mi že dol visijo/njihova zahteva mi dol visi); sklepali bi, da so vključeni v področje vulgarnega zaradi svoje vsebine, ne pa zaradi sredstev, s katerimi jo opomenjajo.

¹⁵

Pri prvih 300 »zadetkih« smo našli samo osem frazemov, od tega ima eden sestavino oz. sestavini, zaznamovani s slabš. (babji gregor), eden pa s star. (črno-žolta monarhija).

¹⁶

Pri glagolskih frazemih, ki so v frazeologiji najobsežnejša skupina (Kržišnik, 1994b: 6), je večinoma zapolnjeno le mesto osebka.

¹⁷

Varovati se koga/česa je tudi frazem, vendar sam v SSKJ ni kvalifikatorsko opredeljen (geslo varovati), zato smo sklepali, da ima tu navedeni primer kvalifikator ekspr. zaradi frazema imeti težko pest/roko.

¹⁸

Primerjava s kontrolno skupino sledi v točki 3.2.3.

¹⁹

Razmerje med po teh kriterijih opredeljivimi frazemi in ostalimi v vzorcu je 1: 3,4.

²⁰

Številka v oklepaju pomeni celotno število frazemov v tej skupini, tu jih bomo v ponazoritev skupaj s slovarsko razlago navajali pri vseh skupinah največ 5 razen pri skupini pragmatičnih frazemov in frazemov s primero, kjer bodo zaradi poznejše primerjave s kontrolno skupino navedeni vsi primeri.

²¹

Nekateri frazemi v SSKJ nimajo navedene razlage, zlasti to velja za tiste, ki so zapisani v ilustrativnem gradivu.

²²

Po Toporišiču (1973/74: 276) so zrasleki »stalne besedne zveze, katerih pomena niti približno ne moremo uganiti iz besed, ki ga tvorijo«.

²³

Prim. Kržišnik (1994a: 95): »Ekspresivnost frazemov je posledica pomenskih premikov, pa tudi oblike.«

²⁴

Ta frazem lahko z izraznega vidika sodi tudi med frazeme s primero, v to skupino je bil uvrščen zaradi razlage, ki je pri prvih dveh variantah frazema izrecno pragmatična.

²⁵

Ti podatki kažejo tudi na to, da je delo pri zadnji knjigi slovarja popuščalo.

²⁶

Verjetno pa tudi pri drugih kvalifikatorjih (prim. tudi op. 30 pri Kržišnik, 1998: 63).

²⁷

Več primerov v vzorcu nismo našli, ker je za tovrstno primerjanje in iskanje frazemov naša kontrolna skupina premajhna.