Sestavine temeljne stavčne strukture.

oblikovane so predvsem glede na to, katera sestavina je poudarjena (povedek, stavek ali določilo po Van Valinovi razvrstitvi).¹⁶

1.4  Povezovanje in sklonsko označevanje¹⁷

Temeljna pojma slovnice vlog in povezav sta tudi storilec¹⁸ in prizadeti,¹⁹ t. i. makrovlogi (macroroles). Čeprav sta predstavljeni kot semantični kategoriji, sta ključni v povezavi med semantiko in skladnjo. Število makrovlog je odvisno od prehodnosti oz. neprehodnosti glagolov, pri čemer imajo prehodni glagoli obe makrovlogi, neprehodni pa zgolj eno,²⁰ kar je seveda pogojeno tudi s številom določil, ki jih zahteva vezljivost posameznega glagola.

Ugotovimo lahko, da so skladenjske funkcije odvisne od posameznih jezikov, semantične funkcije oz. makrovloge pa so (naj bi bile) univerzalne.

SKLADENJSKE FUNKCIJE. PRIVILIGIRANA SKLADENJSKA DOLOČILA²¹

Van Valin govori o privilegiranih skladenjskih določilih, pri čemer glede na jezik ločimo neposredna določila propozicijskega jedra²² in posredna določila propozicijskega jedra,²³ glede na njihovo število pa jezike deli na tiste z a) največjim številom makrovlog (npr. angleščina) in b) najmanjšim številom makrovlog (npr. dirbalščina).²⁴

SEMANTIČNI MAKROVLOGI. Storilec in prizadeti sta lastna vsem jezikom, torej sta univerzalni makrovlogi. Z naraščajočim številom določil, ki jih zahteva posamezno povedje, se povečuje zaznamovanost posameznega določila kot makrovloge.

Van Valin je v svojem seminarju predstavil mnogo primerov iz korejščine, dirbališčine, nekaj pa tudi iz italijanščine, francoščine in angleščine, zato je morda utemeljitev njegovega pogleda na skladnjo bolj izrazita v teh jezikih, ki jih tukaj ne navajamo. Ker pa je postala ta skladenjska teorija zelo priljubljena v zadnjih letih in ker jo uporabljajo tako za preučevanje že izumrlih kot živih jezikov, jo v obrisih predstavljamo tudi na tem mestu.²⁵

2  Melissa Bowerman: Medjezikovni pogledi na zgodnje usvajanje prvega jezika

Mellissa Bowerman je trenutno višja raziskovalka na Inštitutu Maxa Plancka za psiholingvistiko. Leta 1964 je diplomirala iz psihologije na stanfordski univerzi in leta 1971 doktorirala na harvardski univerzi iz socialne psihologije. Ukvarja se z oblikovanjem konceptualnih domen prostora, vzročnosti, časa ..., njihovo semantično strukturiranostjo in medjezikovnimi razlikami pri učenju jezika.

Melissa Bowerman, ki se je v svojem predavanju ukvarjala predvsem z besednim, skladenjskim in morfološkim pogledom na zgodnje usvajanje jezika, si je za ponazoritev svojega dela izbrala različno dojemanje predlogov v več jezikih. Kot izhodiščni sistem je predstavila predloge, ki označujejo prostorska razmerja v angleščini, in jih primerjala z nemškim, korejskim in tudi majevskim jezikom tzotzil.

Nove raziskave, ki so bile narejene v zadnjih desetih letih, kažejo, da med jeziki obstajajo bistvene razlike v domnevnih temeljnih pomenih oz. v tem, kako so ti razvrščeni. Otroci so se že pri 18 mesecih skupaj s sovrstniki sposobni učiti jezikovnospecifičnih semantičnih sistemov. Pri tem nastajajo težave pri povezovanju oblike in pomena, zato morajo otroci s svojimi kognitivnimi zmožnostmi oblikovati nove semantične kategorije na osnovi izkušenj z jezikom.

Težave s povezovanjem oblike in pomena²⁶ pri usvajanju jezika, povezane z različnimi konceptualnimi domenami, so bile razvrščene tudi po Talmyjevi tipologiji.²⁷ Z analizo napak, ki so jih otroci delali pri uporabi predlogov, pa so prišli do ugotovitve, da otroci že zelo mladi razvijejo občutek za tipološke lastnosti v svojem jeziku in jih nato uporabljajo v svojem lastnem (hipotetičnem)²⁸ sistemu. Melissa Bowerman je predstavila še ugotovitve primerjalne raziskave o vsebini in obliki posameznih snovi,²⁹ s čimer je dodala novo spoznanje k vprašanju, da imajo jezikovnospecifični semantični sistemi kognitivne posledice tudi pri odraslih.

3  Daniel L. Everett: Besedotvorje v jezikoslovni teoriji: primer omejitev, ki jih lahko kršimo

Daniel L. Everett je mednarodni jezikoslovni svetovalec in deluje pri Sociedade Internacional de Lingüístical. Več let je bil izredni profesor na University of Campinas v Braziliji, kjer je preučeval mnoge indijanske jezike, skoraj šest let pa je prebival med amazonskimi Indijanci.

V svojem predavanju se je posvetil pojmu leksikalne neokrnjenosti³⁰ kot omejitve pri oblikovanju besed. Chomsky v svojem minimalističnem programu³¹ predstavlja omejitev, ki je ni moč kršiti,³² na drugi strani pa slovnica vlog in povezav in leksikalno-funkcijska slovnica to dopuščata.

Najbolj zanimiva pa je bila vsekakor predstavitev indijanskega jezika wari, kjer lahko cele povedi postanejo glagoli.³³ Pri tem nov povedek (torej poved) dobi vse fonološke in morfosintaktične značilnosti enobesednega glagola. To, da se vložena poved spremeni v glagol, se kaže v naslednjih skladenjskih in fonoloških spremembah.

3.1   Vložena poved se pojavi na mestu povedka v stavčni zgradbi.

3.2   Vložena in v glagol spremenjena poved je prenaglašena, spregana, zložena tako kot vsak drug glagol.

3.3   Samo zadnji zlog vložene povedi ima glavni naglas. (To bi v primeru, da bi šlo za vloženo poved in ne za iz nje nastali »glagolski« povedek, kršilo običajno pravilo naglaševanja, ki glavni naglas namešča na zadnji zlog vsake besede.)

3.4   Ni nobenega drugega glagola v stavčni zgradbi.

3.5   Obrazila morajo slediti vloženi povedi.

Stavčna zgradba v glagol spremenjenih povedi ni na noben način zaznamovana. Everett možnost v kakršnega koli (časovnega ali nečasovnega) pregibanja razlaga s ključno vlogo klitik.³⁴

Pojav, ki se kaže v jeziku wari, predstavlja resno težavo za minimalistični program N. Chomskega, mogoče pa ga je z manjšimi prilagoditvami razložiti z leksikalno-funkcijsko slovnico. Še bolj ustrezna so po Everettovih besedah načela slovnice vlog in povezav do tiste stopnje, na kateri vgradimo jasen nabor možnih kršitev v besedotvorju.

4  James Pustejovsky: Generativni leksikon in semantična teorija

James Pustejovsky je redni profesor računalniških znanosti na Brandeis University. Vodi raziskave na področju računalniškega jezikoslovja, leksikalne semantike, besednega vedenja in sprejemanja ter izločevanja informacij.

Predstavil je novejše izsledke na področju teorije generativnega leksikona, ki omogočajo končno število besed za poimenovanje, še posebej tiste, ki se nanašajo na dvojnost sestavljanja in teorijo povezovanja določil. Izhodišče njegovega predavanja sta bili dve vprašanji:

a)  Kakšno je naše besedno védenje, ki omogoča končno število besed v neomejenem številu situacij, in da lahko dalje ob uspešni uporabi govorimo o svetu v teh kontekstih?

b)  Je besedno znanje moč ločiti od sposobnosti kategoriziranja in uvrščanja (temeljnih, osnovnih) konceptov v svetu?³⁵

Ker je smisel njegovega raziskovanja predvsem v iskanju ustreznih računalniških rešitev, ki bi omogočale oblikovanje in prenos naravno jezikovnih pravil v računalnike, je moral določiti orodja za kategorizacijo posameznih tipov.³⁶

Predstavitev njegove teorije je bila dejansko ponazorjena predvsem z oblikami različnih možnosti računalniških zapisov, ki bi uresničevali izhodiščno tezo, vendar jih na tem mestu ne bomo navajali.

5  Ranko Matasović: Sinhrona in diahrona tipologija skladenjskih struktur

Matasović je izredni profesor na oddelku za jezikoslovje na zagrebški univerzi, ukvarja pa se predvsem s primerjalno slovnico indoevropskih jezikov (posebej še s keltščino, baltoslovanščino, latinščino in hetitščino) in jezikovno tipologijo.

5.1  Skladenjska tipologija

Svoje predavanje je začel s predstavitvijo skladenjske tipologije, ki ločuje

a)   absolutne univerzalije (npr. vsi jeziki imajo glagole),

b)   posledične (implicirane) univerzalije, ki nastanejo znotraj jezikov zaradi posamičnih značilnosti (npr. jeziki z dominantnim besednim redom glagol --- osebek --- predmet (VSO) imajo vedno proklitike, nimajo pa enklitik),

c)   diskretne tipe jezikov (glede na razvrstitev osebka, predmeta in povedka),

d)   nediskretne tipe oz. ergativne jezike,³⁷

e)   splošno definicijo osebka (po Keenanu, 1975):³⁸

1.   osebek v stavku ne more biti izpuščen, če želimo ohraniti smiselnost povedi,
2.   osebek določuje povratne zaimke,
3.   osebek je navadno izhodišče/tema,
4.   če se povedek ujema s samostalniško besedno zvezo, potem se ujema z osebkom,
5.   če se več glagolov nanaša na isto določilo, potem je to skoraj vedno osebek (Primož pije sok in gleda televizijo),
6.   osebek navadno stoji pred predmetom v stilno in pragmatično nezaznamovanih    povedih,³⁹
7.   osebek je navadno v povedi agens,
8.   osebek velelnih povedi je skoraj vedno enak naslovniku.

Po Harrisu in Cambellu (1995)⁴⁰ obstajajo trije tipi skladenjskih sprememb.

a)  Ponovna analiza: mehanizem, ki spremeni osnovno sestavo skladenjskega vzorca in ne vključuje nobenih sprememb na površinski zgradbi.

b)  Razširitev: kaže se v spremembah površinske zgradbe in ne vključuje takojšnje ali bistvene spremembe osnovne zgradbe.

c)  Izposojanje: sprememba, v kateri je posnetek skladenjskega vzorca enega jezika vključen v drugega kot gostujoči vzorec v kontaktnem jeziku.⁴¹

Načelo diahrone stabilnosti: semantično in kognitivno pogojene skladenjske značilnosti so diahrono stabilne, pragmatično motivirane pa diahrono nestabilne.

5.3  Diahrone napovedi slovnice vlog in povezav (RRG)

5.3.1  Slovnične značilnosti širšega značaja se razvijejo v takšne z ožjim značajem:

1.  glagolski čas v glagolski vid (in ne obratno), 2.  kazalni zaimki v člene (in ne obratno).

5.3.2   Napoved RRG je, da če ima glagolski vid resnično kognitivno osnovo, potem bo do spremembe v zgodovinski shemi razvoja različnih jezikov prišlo samo pri enem od glagolskih vidov.⁴²

5.3.3 Spremembe glede pravil povezovanja

Tako je npr. v praslovanščini veljalo, da je bil rodilnik ob drugem določilu makrovloge, če je bilo to zanikano.

V večini slovanskih jezikov se je to pravilo spremenilo, da je rodilnik ob drugem določilu makrovloge, če je zanikano ali če označuje moško in živo.

6  Konferenca

Konferenčni del je potekal od petka, 8. septembra 2000, do nedelje, 10. septembra. Prispevke lahko razdelimo v tri večje skupine:

a)  usvajanje jezika in otrokovo zgodnje učenje,

b)  proučevanje posameznih skladenjskih kategorij, predvsem z vidika slovnice vlog in povezav,

c)  konceptualne metafore.

Največ prispevkov je bilo seveda povezanih s skladnjo, pri čemer se je slovnica vlog in povezav pokazala uporabna tudi za (ponovno) proučevanje svetopisemskih besedil, predvsem pa za mnoge, nam skorajda nepoznane jezike, ki so jih predstavile ruske znanstvenice.

Zadnja skupina je nakazala tudi uporabnost oblikovanja konceptualnih metafor pri poučevanju tujega jezika, saj so prenekatere konceptualne metafore razširjene v skoraj vseh jezikih, kar olajšuje spoznavanje novega jezika.

Konference in seminarja v Dubrovniku se je udeležilo okoli 60 tečajnikov iz več kot 20 držav.

Viri in literatura

New Theoretical Perspectives on Syntax and Semnatics in Cognitive Science. Zbornik povzetkov seminarskih prispevkov.

Izročki posameznih predavateljev.

Toporišič, Jože (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Toporišič, Jože (1982). Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

Križaj Ortar, Martina (1985). Vezljivost samostalniške besede. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Bußmann, Hadumond ((*(SUP>21990). Lexikon der Sprachwissenschaft. Stuttgart: Alfred Kröner Verlag.

Crystal, David (1989). A Dictionary of Linguistics and Phonetics. Basil Blackwell Ltd. Cambridge Center.

Opombe

¹

Avtor je svoje predavanje naslovil preprosto s Skladenjska teorija, čeprav se je v njem predstavil kot utemeljitelj nove teorije z imenom Role and Reference Grammar, torej slovnice vlog in povezav.

²

Da bi se izognili nepotrebnim terminološkim nesporazumom, ki nastanejo v takih primerih, bom vedno navajala tudi angleške ustreznice.

³

Tega leta je N. Chomsky objavil knjigo z naslovom Aspects of the theory of syntax, Cambridge.

⁴

Izhodiščno poimenovanje oz. slovenski prevod, ki ga predlagam, je podčrtan.

⁵

GB Theory se nanaša na objavi Chomskega iz leta 1981 in 1986, ko je izdal Lectures on government in binding (GB) in kasneje Barriers. V 80-ih je bila omenjena teorija glavna smer njegovega raziskovanja.

⁶

Prim. Chomsky, Noam (1995). The minimalist program. Cambridge, MA: MIT Press.

⁷

Bolj ali manj uveljavljena kratica zanjo je RRG.

⁸

V predavanju D. Everetta se je npr. izkazalo, da imajo nekateri indijanski jeziki lahko v vlogi povedka celotne povedi.

⁹

Ang. agreement. S tem pojmom zajema predvsem vpliv posameznih delov stavka na ostale, lahko bi prevedli tudi določanje, kar bi bilo morda ustreznejše, zaradi terminološke zasedenosti ujemanja v naši skladenjski teoriji.

¹⁰

Chomsky, N. (1998). Minimalist inquiries: the framework. MIT OPL 15. Dept. of Linguistics, MIT.

¹¹

Van Valin, R. D. Jr. (1993), Advances in Role and Reference Grammar. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins in Van Valin, R. D. Jr. & La Polla, R. J. (1997). Syntax: Structure, meaning & function. Cambridge: Cambridge University Press.

¹²

Avtor uporablja izraz grammars zaradi pravil, ki jih oblikujejo otroci na podlagi svojih zmožnosti usvajanja.

¹³

Toporišič v Novi slovenski skladnji sloveni core s propozicijskim jedrom, Van Valin vanj šteje vsa določila, ki nastopajo v stavku zaradi vezljivosti posameznega glagola, mednje pa sodijo samo določila, ki so v stavku zaradi obvezne glagolske vezljivosti.

¹⁴

Van Valin govori o periphery, predvsem naj bi to ločevalo skladenjsko oznako od semantične.

¹⁵

Povzeto po: Lambrecht, Knud (1994). Information structure and sentence form. Cambridge: Cambridge University Press.

¹⁶

Npr. poudarjen povedkov del: ang. a) My car/It broke DOWN.; it. b) (La mia macchina) si è ROTTA.; c) fr. (Ma voiture) elle est en PANNE.; č) jap. (Kuruma wa) KOSYOO-si-ta.

¹⁷

Linking and Case Marking.

¹⁸

Pojmu 'vršilec' za an. actor se namenoma izogibam zaradi uveljavljenih terminov pri označevanju globinskih sklonov. Storilec lahko označuje tudi vršilca (dejanja), ni pa nujno (lahko tudi nosilec lastnosti, dogajanja).

¹⁹

Za an. undergoer.

²⁰

V slovenščini je seveda mogoča polnopomenska poved Dežuje, v angleščini pa se glasi It rains.

²¹

Privilegirana skladenjska določila --- PSD (privileged syntactic argument --- PSA).

²²

An. Direct Core Argument(s).

²³

An. Oblique Core Argument(s).

²⁴

Pri hierarhiji izbiranja makrovloge, ki bo zavzela mesto osebka, je storilec višje od prizadetega. Dirbalščina in ostali (skladenjsko) ergativni jeziki pa makrovlogo, ki je na najnižjem mestu, vedno izberejo za osebek. Pri prehodnih glagolih je prizadeti vedno osebek, pri neprehodnih glagolih pa je osebek tista makrovloga, ki nastopa ob glagolu (npr. storilec pri glagolu 'teči' in prizadeti pri glagolu 'umreti'). Ti jeziki pa z antipasivizacijo prehodne glagole spremenijo v neprehodne in tako storilec postane osebek. (Celotna opomba je odgovor profesorja Van Valina na vprašanje o najnižjem številu makrovlog.)

²⁵

Verjetno ne bo odveč tudi naslov spletne strani, ki jo ima slovnica vlog in povezav: .

²⁶

An. form-meaning mapping.

²⁷

Talmy, L. (1991). Path to realization: A typology of event conflation. Proceedings of the Berkeley Linguistics Society, 17.

²⁸

Na to trditev spet kažejo napake. Primeri so bili predvsem angleški in korejski, zato bom navedla le nekaj angleških. Otrok pri starosti 8 let 7 mesecev reče: I have an idea but it won't approve to you or daddy. (Namesto: you or daddy won't approve of it.)

²⁹

Otroku so pokazali npr. plastični glavnik, potem je moral izbrati med lesenim glavnikom in zlomljenimi plastičnimi koščki. Raziskava je potekala med angleškimi in korejskimi otroki, pri čemer so se angleški večkrat odločali, da bodo sledili obliki --- povezovali so glavnike, korejski pa materialu --- povezovali so plastične predmete.

³⁰

An. lexical integrity.

³¹

Prim. op. 5.

³²

Nasprotno od Chomskega in njegovih naslednikov zagovorniki razpršene morfologije (Distributed Morphology) poudarjajo, da skladnja praviloma ne vpliva na vse, kar je podobno leksikalnim enotam, ampak na podlagi teh oblikuje stavčne strukture. Prim. D. Everett, Contraints on Word --- Formation. Constraint-Based Morphology (seminarski izročki).

³³

Primer »glagolskega« povedka, ki je nastal iz povedi: Pan' 'am ta' tara ma' ina -on xa'. (Približen prevod bi bil: »Verjetno se bom izgubil, bo verjetno (rekel)«, jaz (menim) (o) mojem mlajšem bratu.) Vse kar je v oklepajih, ni eksplicitno povedano.

³⁴

Everett je avtor knjige Why There are No Clitics, Summer Institute of Linguistics, University of Texas at Arlington, Dallas, Texas, 1996.

³⁵

Predvsem se sklicuje na teorijo A. Wierzbicke.

³⁶

1) Qualia kot koherenca, ki oblikuje povezave med posameznimi tipi. 2) Razvrstitev v kompleksnosti tipov. 3) Pomen za uporabo zgradbe teh tipov.

³⁷

Tako v hrvaščini kot v slovenščini najdemo nekatere ergativne vzorce v besedotvornih postopkih: rokopis = to, kar piše roka, vendar pa ribolov = to, da lovi ribo in ne *to, kar lovi riba.

³⁸

Keenan, Edward L. (1976). Toward a Universal Definition of »Subject«. LI (ur.), 303-335.

³⁹

Tudi v slovanskih jezikih osebek po Matasovićevem mnenju navadno stoji pred predmetom, razen v topikaliziranih ali drugače zaznamovanih povedih. Tako navadno ne bi mogli reči Tineta sem videla včeraj razen v primeru, če bi šlo za odgovor na vprašanje Kdaj si videla Tineta in kdaj Ano?

⁴⁰

Harris, A. C. & Cambell, L. (1995). Historical Syntax in Cross-Linguistic Perspectiv. Cambridge: Cambridge University Press.

⁴¹

Prvotna oblika gostujočega vzorca se kaže kot skladenjski kalk, ki pa lahko z razvojem postane tvoren tudi v kontaktnem jeziku.

⁴²

V nemščini npr.: mögen --- pret. mag 'imeti rad', können --- pret. kann 'moči', wissen --- pret. weiss 'vedeti', dürfen --- pret. darf 'smeti' ...