13. mednarodni slavistični kongres - Ljubljana 2003

(Sprejeta na zasedanju predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja, Zagreb, 16.- 18. oktobra 2000)

1.0  Jezikoslovje

1.1  Lingvogenetski, etnogenetski in zgodovinsko- filološki vidiki

Geneza slovanskih jezikov v kontekstu praslovanske dialektologije (s posebnim ozirom na južnoslovanske jezike). Slovanska etimologija med besedotvorjem in semantiko. Paleoslavistika. Tekstologija in izdajanje spomenikov.

1.2  Arealni vidiki

Arealno raziskovanje slovanskih jezikov (baltica, carpatica, germanoslavica, austroslavica, hungaroslavica, dacoslavica, balkanica). Dialekti slovanskih jezikov - -- nastanek, razvoj, sodobno stanje. Interdisciplinarnost pri dialektoloških raziskavah. Perspektive, metode in tehnike lingvistične geografije.

1.3  Strukturni, tipološki in konfrontacijski vidiki (na vseh jezikovnih ravninah)

Aktualni problemi znanstvenega raziskovanja sodobnih slovanskih jezikov. Dinamika in tipologija razvojnih sprememb v slovanskih jezikih. Tipološka podoba slovanskega stavka v metajezikovnem primerjalnem planu. Leksikološki in frazeološki neologizmi v slovanskih jezikih na prelomu tisočletij. Razvojni procesi na področju terminologije in razmerja med slovanskimi jeziki. Strukturna tipologija slovanskega imenskega fonda.

1.4  Sociolingvistični in pragmatični vidiki

Jezikovna zvrstnost. Jeziki v stiku (slovansko-slovanski jeziki, slovansko- neslovanski jeziki). Vloga nacionalnega jezika v oblikovanju nacionalne kulture. Jezikovno načrtovanje in jezikovna politika v državah z enim od slovanskih jezikov kot uradnim. Položaj slovanskih jezikov v svetu sodobne komunikacije in tehnologije ter vprašanje večjezičnosti. Sociolingvistični vidiki in periodizacija v slovanskih knjižnih jezikih. Kriteriji knjižnosti v slovanskih jezikih. Premiki v južnoslovanskih knjižnih jezikih v zadnjih desetletjih. Soobstajanje knjižnega jezika in neknjižnih zvrsti v slovanskih jezikih. Slovanski jeziki in procesi evropske integracije in globalizacije.

1.5  Teoretični in metodološki vidiki v preučevanju slovanskih jezikov

Uporaba novih tehnologij na jezikovnem gradivu slovanskih jezikov. Korpusi slovanskih jezikov. Kognitivni pristop v jezikoslovju.

2.0  Književnost. Kulturologija. Folkloristika.

2.1  Posebni temi

2.1.1  Adam Mickiewicz, Aleksander Puškin, France Prešeren v slovanskem in evropskem kontekstu.

2.1.2  Problematika ustvarjanja v emigraciji.

2.2  Teoretični vidiki

Sodobne smeri literarne vede v slovanskem svetu. Funkcije literature v slovanskem svetu. Splošna primerjalna literarna veda in slovanske literature. Tematologija na križišču med literarno vedo, kulturologijo in lingvistiko (tema, medbesedilnost, model sveta).

2.3  Literarnozgodovinski vidiki

Tipologija nastajanja slovanskih literatur. Evolucijska tipologija žanrov v slovanskih literaturah. Kontinuiteta in diskontinuiteta literarnih procesov od srednjega veka do postmodernizma (s posebnim ozirom na problem literarnosti). Tematološka in imagološka razmerja med slovanskimi literaturami. Fantastika v slovanskih literaturah. Literatura odpora. Regionalizem in dialektalnost v literaturah slovanskih narodov. Slovanske književnosti narodnih manjšin in diaspore. Slovanske literature na ozadju in v okrožju neslovanskih literatur.

2.4  Kulturološki vidiki

Spremembe literarnega življenja na prelomu tisočletja (vpliv socialno-političnih sprememb in novih medijev). Narodno osamosvajanje in reinterpretacija preteklosti (literatura, jezik, kultura in zgodovina). Globalizacija, kulturna identiteta in multikulturnost --- problemi v slovanskem svetu. Recepcija slovanske dramatike na neslovanskih področjih. Literatura in filozofska ter religiozna misel. Množična kultura.

2.5  Folkloristika

Folklorni tekst v kontekstu kulture. Korpusi sodobne slovanske folklore. Razmerje med pojmovanjem tradicije v literarni zgodovini in folkloristiki. Razmerje med ustno in pisno književnostjo (s poudarkom na spreminjanju mej med njima). Sodobne tendence v literarni zgodovini in folkloristiki.

3.0  Zgodovina slavistike

3.1  Posebna tema

Josef Dobrovsk (1753-1829) v kontekstu evropskega razsvetljenstva in družboslovnih znanosti. Vloga Josefa Dobrovskega pri oblikovanju slovanskih nacionalnih filologij. Pogledi Josefa Dobrovskega in Jerneja Kopitarja na starocerkvenoslovanski jezik in jezikovno- kulturološke vidike slovanskega pismenstva v Karantaniji, Panoniji, na Balkanu in na Velikomoravskem. Josef Dobrovsk, Jernej Kopitar in slovanska folkoristika.

II  Tematski bloki in okrogle mize

1.   V skladu s sklepom iz leta 1994 (Urbino, Italija), ki je vpeljal obliko tematskih blokov, se bodo tudi na 13. mednarodnem slavističnem kongresu v tematskih blokih obravnavale posamezne ožje in specializirane teme, zanimive z metodološko-teoretičnega ali primerjalnega vidika.

2.     Število tematskih blokov na 13. mednarodnem slavističnem kongresu se omejuje na največ 20.

3.    Skupno število aktivnih udeležencev v tematskih blokih predstavlja posebno kvoto, ki ni všteta v nacionalne kvote, vendar pa so aktivni udeleženci tematskih blokov uradni člani nacionalnih delegacij.

4.    Predlog za tematski blok poda predlagatelj tematskega bloka svojemu nacionalnemu slavističnemu komiteju.

5.    Predlagatelj tematskega bloka je hkrati tudi odgovorni organizator predloženega tematskega bloka in v tej funkciji tudi dolžan poskrbeti za realizacijo tematskega bloka na kongresu.

6.    V tematskem bloku sodeluje 3-5 aktivnih udeležencev; zastopane morajo biti vsaj tri različne države oziroma nacionalni slavistični komiteji, priporoča pa se, da je vsaj ena med njimi slovanska.

7.    Aktivni udeleženci tematskih blokov predstavijo svoje diskusijske prispevke (ali teze) v trajanju 10 minut, ti pa morajo biti objavljeni pred začetkom kongresa.

8.    Predlog tematskega bloka, ki ga posreduje nacionalni slavistični komite koordinatorju tematskih blokov, mora vsebovati naslednje elemente: (a) ime tematskega bloka, (b) ime odgovornega organizatorja tematskega bloka, (c) imena aktivnih udeležencev v tematskem bloku, (č) kratka vsebinska utemeljitev tematskega bloka, (d) kratka predstavitev problematike ali tez, predvidenih za obravnavo v tematskem bloku. Tematski bloki se prijavljajo koordinatorju tematskih blokov na posebni prijavnici, kot je priložena temu zapisniku (objavljena v Slavistični reviji 48 (2000), št. 4).

9.    Tematske bloka sprejema in potrjuje predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja.

10.    Koordinator tematskih blokov je prof. dr. Miran Hladnik, Slovenski slavistični komite, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana (elektronski naslov: miran.hladnik@guest.arnes.si).

11.    Predloge za okrogle mize bo izbiralo in potrjevalo predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja (na svojem zasedanju 2001), in sicer izmed predlogov za tematske bloke.