Spoštovane bralke, spoštovani bralci

Predmet drugega članka, ki ga je napisala Irena Stramljič Breznik, so tako imenovani komunikacijski oziroma sporočanjski frazemi, katerih pomen zgolj kaže na tipično govorno dejanje. Po tej značilnosti se ločijo od poimenovalnih frazemov, ki imajo tako kot predmetnopomenske besede denotativni pomen. Avtorica se v članku omejuje na skupino komunikacijskih frazeoloških obrazcev s stavčno strukturo --- pri tem ji je v pomoč gradivo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika --- in jih skuša pomensko razvrščati glede na v njih ubesedeno razmerje tvorca do naslovnika, teme, prenosnika in okoliščin sporočanja.

Rubriko Razprave in članki zaključuje članek Blaža Podlesnika Citatnost v Pesnitvi brez junaka A. A. Ahmatove, ki s svojo tematiko na poseben način osvetljuje in razširja našo bežno misel o bivanju iz začetka uvodnika. Citatnost v Pesnitvi brez junaka korenini namreč v prepričanju akmeistov, da je material poezije beseda, v besedi pa jih je zanimal predvsem njen zavestni smisel, zato so besedo kot material poezije dojemali kot napolnjeno s potencialnimi pomeni -- - pomeni, ki jih je beseda dobila v pretekli rabi. Beseda in z njo jezik sta bila razumljena kot skladišče kulturnih pomenov, ki sočasno obstajajo kot potencial jezika. Pesnitev brez junaka se v tej luči pokaže kot poskus duhovne stvaritve, v kateri je mogoče osmisliti lastno bivanje: Ahmatova je v njej združila ustvarjanje različnih obdobij s komentarjem lastnega ustvarjanja, hkrati pa je poskušala svoje ustvarjanje in življenje osmisliti tudi v okviru literarne tradicije ter v odnosu do literarnih del in usod avtorjev sodobnikov.

V tej številki objavljamo tudi spominski zapis Jasne Honzak Jahić o lani umrlem izredno pomembnem češkem bohemistu, slavistu in prijatelju Slovencev profesorju Aloisu Jedlički, katerega osnovni znanstveni področji sta bili teorija knjižnega jezika in preučevanje sodobnega češkega knjižnega jezika. Z njim so vzdrževali znanstvene in prijateljske vezi tudi slovenski jezikoslovci.

V rubriki Metodične izkušnje Nataša Pirih Svetina in Ina Ferbežar predstavljata veljavni program učenja in preverjanja znanja slovenskega jezika za tujce Slovenščina za tujce in novosti, ki jih program prinaša na področju učenja in poučevanja ter preverjanja znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Osrednji del prispevka je namenjen predstavitvi Kataloga znanj, ki določa standarde in vsebine znanja slovenskega jezika na treh različnih ravneh (osnovni, srednji in visoki), in Izpitnega kataloga, ki določa oblike in načine preverjanja znanja na teh treh ravninah.

V rubriki Ocene in poročila Katja Podbevšek poroča o prvem mednarodnem znanstvenem simpoziju Glas, ki ga je konec februarja letos v Opatiji organiziralo več zagrebških visokošolskih ustanov (Filozofska fakulteta, Edukacijsko-rehabilitacijska fakulteta, Medicinska fakulteta, Glasbena akademija) in Medicinska fakulteta v Splitu.

Številko zaključujeta dve obvestili Slavističnega društva Slovenije: prvo je namenjeno zbiranju predlogov za podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije, drugo pa vabi k sodelovanju na jesenskem Slovenskem slavističnem kongresu.