Vabilo k sodelovanju na Slovenskem slavističnem kongresu

Prijave in povzetke referatov pričakujemo do 30. junija 2001 na naslov Marko Jesenšek, Pedagoška fakulteta v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel. 02 48 00 290, e-naslov: marko.jesensek@usa.net.

1.1   Zunanji okvir za organizacijo znanstvenega sestanka z izbranimi temami je Evropsko leto jezikov 2001, ki sta ga proglasila Svet Evrope in Evropska unija. V Evropski uniji je več kot očitno, da se spodbuja jezikovna raznolikost, ki temelji na medsebojnem razumevanju, demokraciji in strpnosti. V središče znanstvenega proučevanja jezikov zato sodi tudi temeljit premislek o kulturi in razumevanju tistih jezikov, v katerih se ne sporazumeva toliko ljudi, kot npr. v angleščini, nemščini, francoščini ali španščini. Leto jezikov je zato izziv tudi za slovenistično stroko in javnost, da razmislimo o (1) položaju slovenskega jezika v večjezični Uniji, (2) jezikovni raznolikosti slovenščine in dialektov pokrajin čez mejo, (3) uveljavljanju slovenščine v Uniji in ustvarjanju možnosti, da bi se zanimanje za učenje našega jezika v Uniji povečalo, (4) kakovostnem pouku slovenščine, tujih jezikov in prevajalstva na naših šolah in fakultetah. Na sestanku bo potrebno premisliti, kako se vpenjamo v svet in na kakšen način oblikujemo smer jezikovnega raziskovanja. Poiskati je potrebno smisel; diktat tujine, ki izhaja iz modnega zanimanja za manjšinske jezike, nas ne sme zavesti. Upoštevati je potrebno stopnjo tradicije in z njeno pomočjo razvijati zavest o jeziku. Pojavljajo se vprašanja o t. i. mobilizaciji slavistov, ki morajo začeti sami razmišljati o jeziku; o dialektih in Evropi regij, kjer pa se ne more razmišljati ločeno o jeziku in narodu; o dialektu in knjižnem jeziku, ki ju ne moremo obravnavati ločeno; o položaju slovenskega jezika ob meji z Italijo. Na Evropo brez meja oz. Evropo regij bo simbolno opozoril Kongres slovenskih slavistov tudi tako, da bo sestanek prvič potekal deloma v Sloveniji (Nova Gorica), deloma pa v Italiji (Gorica).

1.2   Drugi sklop razmišljanj mora biti usmerjen v jezik tako, da bo odprl vprašanje o jezikovni zavesti. Preseči je potrebno pojem lepega jezika, tudi pojem pravilnega jezika, in ustvariti znanje na stopnji nove generacije, ki mora ujeti smisel in posluh za jezik, ter to nadgraditi s teorijo, ki bo oblikovala problem in odprla razpravo o nacionalnem vprašanju in vlogi jezika.

1.3   Tretji sklop razprav bo usmerjen v elemente jezikovnega načrtovanja, tako da bodo referenti razmišljali o jezikovni identiteti, normi, zmožnosti in strpnosti.

1.4   Četrti sklop razmišljanj bo predstavil normativno podobo slovenskega jezika, in sicer spremembe v jezikoslovni misli, kakor so se oblikovale skozi prizadevanja naših slovaropiscev od protestantizma do najnovejšega pravopisnega slovarja. Referenti bodo pokazali na raznolikost slovenskega jezika, ki se je ves čas kazala tudi pri raziskovanju našega besedja (ves čas je obstajala dvojnost narečnega in knjižnega besedišča).

2.1   Tudi literarno se kongresna tema veže na idejo evropskega leta jezikov in Evropo, v kateri meje ne bodo več potrebne. Izhodišče za taka razmišljanja ponujata življenje in delo znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja Matija Murka, ki je na področju literarne in kulturne zgodovine, slovstvene folkloristike, etnologije, jezikoslovja in slavistike podiral politične meje in opozarjal na enoten zgodovinski prostor v tem delu sveta. Bil je univerzitetni profesor v Gradcu, na Dunaju, v Leipzigu in Pragi, kjer se je uveljavil kot zadnji slovanski filolog v najširšem pomenu besede --- bil je živa vez med različnimi evropskimi jeziki, literaturami in kulturami.

3.1   V tematskem sklopu Sodobna slovenska književnost pričakujemo soočanje že uveljavljenih strokovnjakov z mladimi raziskovalci. Šlo bo za soočanje najnovejših literarnoteoretičnih spoznanj o sodobni slovenski književnosti, kar bo verjetno spodbudilo živahno razpravo in odgovore na vprašanje, ali je bilo (in kako) literarnozgodovinsko gradivo v zadnjih letih prevrednoteno oziroma katera dogajanja v slovenski literaturi so danes najaktualnejša.

4.1   V okviru Evropskega leta jezika bo našla svoje mesto tudi ideja Rastoče knjige »kot projekt ponosnega srečanja s preteklostjo ter pogumnega načrtovanja prihodnosti«, kot projekt, po katerem bomo Slovenci kulturno prepoznavni tudi v Evropi brez meja.

5.1   Izpostaviti velja še eno razsežnost znanstvenega kongresa. Predstavitev strokovnih publikacij predstavlja možnost za populariziranje znanstvenih spoznanj in njihovo aplikacijo v strokovni praksi. Slednji prispevki so še posebej pomembni, ker marsikatera obravnavana publikacija v javnosti ni dovolj odmevna, čeprav bi si zaradi svojega pomena to zaslužila. Gre za poskus reševanja zelo perečega vprašanja povezanosti znanosti in njenih spoznanj s prakso.

6   Vsakoletni kongres slovenskih slavistov ima polstoletno tradicijo, uživa velik ugled in široko odmevnost v strokovni in širši mednarodni javnosti. Na njem vedno sodeluje tudi veliko število t. i. pasivnih udeležencev, ki predstavljajo možnost prenosa svežih in najnovejših spoznanj iz stroke v prakso. Ustrezna je tudi strokovna usposobljenost referentov. Razveseljivo je sodelovanje strokovnjakov iz zamejstva in zanimanje za kongres med profesorji slovenisti in slavisti z neslovenskih univerz.

O jeziku ne moremo razmišljati le ozko v jezikovnih okvirih (ali celo ločeno razmišljati o narečju in knjižnem jeziku), ampak moramo upoštevati tudi zgodovinske, kulturnopolitične, literarnozgodovinske, sociolingvistične in druge vzroke, ki vplivajo na položaj in rabo jezika v prostoru in času. Človekove pravice, spoštovanje zakonov in dogovor o skupnem sobivanju so temelji prihodnje Evrope, ki zagotavlja jezikovno raznolikost. Zgodovinske izkušnje niso bile vedno naklonjene taki ideji, še posebno, ker je jezikovno vprašanje vedno tudi nacionalno in politično. Evropsko leto jezikov je zato velika priložnost za podiranje takih predstav, hkrati pa tudi za uveljavitev slovenskega jezika v evropskem prostoru. Pomembno pa je, da začnemo razmišljati o jeziku, povečamo zanimanje zanj, in se vpenjati v svet. Prepričan sem, da bo Slovenski slavistični kongres v Novi Gorici odgovoril na najpomembnejša vprašanja o položaju slovenskega jezika v novih okoliščinah. Pričakujem, da bo v poglobljeni znanstveni in strokovni razpravi prevladala jezikovna zavest, ki bo pregnala strahove o naši jezikovni ogroženosti in spodbudila spoznanje, da smo v Uniji lahko prepoznavni najprej in predvsem po jeziku.