|
Kodni sistem Slovenska književnost Avtorji Uredništvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Uvodnik |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Tomaž Sajovic |
Spoštovane bralke, spoštovani bralci
Prispevki v tokratni številki Jezika in slovstva
so namenjeni predvsem didaktičnim problemom pri poučevanju slovenskega jezika in
književnosti, pri čemer se na prvi pogled zdi, da z njim ni povezan le uvodni
jezikoslovnoteoretični članek Andreje Žele o slovarskem prikazu slovenske
vezljivosti. Vendar lahko že v prvem stavku preberemo, da se je pri nas --- in sicer
v osemdesetih letih dvajsetega stoletja --- potreba po vezljivostnem slovarju
slovenskega glagola, samostalnika in pridevnika pokazala in tudi eksplicitno izrazila
prav pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika, hkrati s tem pa je bilo tudi
ugotovljeno, da tega ne bo mogoče uresničiti brez sodobnejšega jezikoslovnega
teoretičnega modela vezljivosti. Obrisi takega modela, na podlagi katerega bi bilo
mogoče zasnovati vezljivostne slovarje, se kažejo v avtoričinem konceptu
večravninskosti vezljivosti: pomenski, slovnični in izrazno/besedilni. Ta
jezikoslovno-didaktična »zgodba« vsebuje pomembno sporočilo: opozarja
namreč na nujnost čim tesnejšega povezovanja med didaktično in jezikoslovno vedo.Drugi članek sta napisali Metka Kordigel in Mateja Šega in ima naslov O miselni shemi za recepcijo pravljice v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnega razvoja. V njem so predstavljeni rezultati empirične raziskave (opravljena je bila na Oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru), s katero so preverjali prisotnost miselne sheme pravljice pri otrocih od četrtega do devetega leta starosti in zavedanje o njej, analizirane pa so bile tudi njene bistvene prvine. Glavni namen dolgoročnejše raziskave je preverjanje ustreznosti aproksimativnih literarnorecepcijskih ciljev v učnem načrtu za devetletko.
Tretji članek z naslovom Poslušanje kot učni cilj, vsebina in metoda v učbenikih za štiriletne srednje šole --- napisala ga je Jerica Vogel --- je namenjen izredno zanimivemu, tudi psiholingvističnemu problemu poslušanja, ki je neločljivi del razvite sporazumevalne zmožnosti, je pa bil v teoriji in praksi doslej najbolj zapostavljen. Avtorica ugotavlja, da je poslušanje šele z učbenikom Na pragu besedila 1, ki je nastal ob kurikularni prenovi pouka slovenskega jezika, postalo cilj in vsebina jezikovnega pouka. Vzrok za to je treba iskati predvsem v novih spoznanjih v jezikoslovni vedi, ki so vplivala tudi na izhodišča sodobne didaktike poučevanja jezika, po katerih je jezik predvsem sredstvo sporazumevanja. Članek se tako lepo povezuje s prispevkom Mojce Schlamberger Brezar Na pragu besedila, učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol v rubriki Ocene in poročila. Ocenjevalkino vrednotenje učbenika Na pragu besedila 2 --- tako kot učbenik Na pragu besedila 1 so ga napisale v glavnem iste avtorice, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek --- morda najbolje kažejo njene besede: Vidi se, da avtorice dobro poznajo dejanske stanje v slovenistični stroki in se zavedajo, da je prehod v pragmatično-funkcijski sistem, na katerem temelji novi učbenik (in ki je pri poučevanju jezikov v svetu sicer že dolgo uveljavljen), v strogo strukturalistično naravnanem slovenističnem okolju težko izvesti čez noč.
