Spoštovane bralke, spoštovani bralci

Številko začenja zanimiva jezikoslovna razprava z naslovom Stične točke pri oblikovanju slovaškega in prekmurskega knjižnega jezika. V njem Marko Jesenšek odstira marsikomu slabo poznana dejstva pri oblikovanju slovaškega in prekmurskega knjižnega jezika v skupni ogrski državi v 18. stoletju, za katera je bilo značilno, da sta normativno podobo dobivala na podoben način. Njuna kasnejša usoda pa je bila precej drugačna --- slovaščina je postala samostojen knjižni jezik slovaškega naroda, prekmurski knjižni jezik pa se je sredi 19. stoletja združil z osrednjeslovenskim v enotni slovenski knjižni jezik. Drugi jezikoslovni članek Funkcijska delitev členkov: značilnosti naklonskih členkov je napisala Nataša Jakop. V njem na podlagi teoretičnega izhodišča, da je osnovno merilo za delitev členkov njihova vloga v stavku, povedi oziroma besedilu, deli členke v tri funkcijske skupine: navezovalne, naklonske (skladenjskonaklonske in naklonske v ožjem pomenu besede) in poudarne. Podrobneje so predstavljeni predvsem naklonski členki.

Literarnovedno skupino člankov uvaja prispevek Mirana Hladnika France Kidrič danes, ki je bil tako kot prispevek Gregorja Kocijana Kidričevo prešernoslovje po prvem delu monografije o Prešernu (1939-1950). Ob 120-letnici rojstva dr. Franceta Kidriča --- objavljen je bil v 5. številki Jezika in slovstva --- predstavljen na simpoziju o dr. Francetu Kidriču v Rogaški Slatini oktobra lani. Glavno vprašanje, ki si ga avtor zastavlja v članku, je, kakšen pomen ima France Kidrič v slovenski literarni vedi danes. V uvodniku morda velja posebej poudariti avtorjevo stališče, da se z menjavo literarnovednih paradigem zna zgoditi, da bo zaradi bogastva podatkov, ki jih je Kidrič nakopičil, njegovo ime še nekaj časa živo v strokovni zavesti. V drugem članku Matevž Kos razmišlja o vplivu Nietzscheja v besednem ustvarjanju Iva Šorlija in Frana Albrehta, ki se je tudi sicer pojavljal med sopotniki, učenci in nadaljevalci slovenske moderne. Zlasti ob recepciji Nietzscheja pri Franu Albrehtu je treba navesti Kosovo spoznanje, da je bil položaj, ki je nastal v letih po prvi svetovni vojni, tudi na Slovenskem takšen, da »prvotnega«, »spontanega«, morda celo »naivnega« sprejemanja Nietzschejeve misli ni več dopuščal. Nista pa bila več mogoča niti brutalna zavrnitev in apriorno nerazumevanje. Zadnji članek z naslovom Kako brati Flisarjeve zadnje tri romane?, ki ga je napisala Nina Šoba, je namenjen analizi Flisarjevih treh romanov Čarovnikov vajenec, Noro življenje in Potovanje predaleč, katerih glavna tema je tema poti --- poti kot potovanja ---, ki je v bistvu prispodoba življenja, in posledično tema iskanja, ki poganja neustavljivo hrepenenje po biti cel, biti v ravnovesju med duhom in materijo.

Številko in letnik zaključujeta dva prispevka v rubriki Ocene in poročila. V prvem Nataša Logar predstavlja novo knjigo Ade Vidovič Muha Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja, ki je izšla pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani, v drugem pa Irena Novak --- Popov in Katerina Veljanovska poročata o dvodnevnem znanstvenem srečanju makedonskih in slovenskih jezikoslovcev, ki je potekalo konec oktobra leta 2000 na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani: krovna tema srečanja je bila Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah.

Uredništvo se ob koncu letošnjega letnika revije iskreno zahvaljuje bralkam in bralcem, da so zvesto prebirali objavljene prispevke in v njih morda našli tudi marsikakšno pomembno in koristno spoznanje, ter jim želi prijetne in sproščujoče počitnice.