Bibliografsko kazalo Jezika in slovstva
1 (1955/56) -- 30 (1984/85)

V treh desetletjih je Jezik in slovstvo objavil blizu 2500 razprav, člankov, poročil in drugih prispevkov. Omogočiti njihovo dostopnost in uporabnost je namen tega bibliografskega kazala. Čisto vsake natisnjene stvari seveda ni bilo treba upoštevati. Izpuščena so drobna obvestila naročnikom, založniški oglasi, seznami knjig, ki jih je uredništvo prejelo v oceno, kratka vprašanja bralcev, kazala številk in letnikov in podobna, manj pomembna sporočila.

Članki so razvrščeni po strokovnih skupinah, te pa si slede tako, da v grobem odsevajo ureditev številk Jezika in slovstva, s tem pa tudi njegovo osnovno nalogo. Najprej so jezikoslovne, literarnozgodovinske in pedagoške obravnave, nato preostale, na koncu so prispevki o slavistčni organizaciji in njenem časopisju. V okviru stroke so članki urejeni po abecedi avtorjev, anonimni članki po abecedi naslovov, le za zadnje štiri skupine je bila bolj smiselna krnološka ureditev. Članki istega pisca v eni stroki si slede časovno; avtorska značnica ni ponovljena, temveč nadomeščena s črtico.

Opozoriti velja, da os knjižen ocene uvrščene v skupino glede na svoje kritične obravnave in ne v skupino, v katero bi sodila knjiga. V bibliografiji so ocene knjig posebej označene tako, da je za zaporedno številko zvezdica. Kot biografski prispevek so šteti poleg običajnih življenjepisov tudi jubilejni članki, nekrologi, nomografski orisi, čeprav so samo deloma zasnovani biografsko. Skupina »druge obravnave« javlja tiste članke, ki jih ni iblo mogoče uvrstiti med strokovne skupine, kakor so oblikovane za to bibliografijo.

Vsak prispevek je javljen v bibliografiji samo enkrat, četudi bi kdaj kazalo, da bi zaradi svoje raznovrstne vsebine lahko bil na dveh ali treh mestih. V takih, sicer izjemnih primerih je odločala vsebina, ki v članku prevladuje, pri čemer pa se ni bilo mogoče izogniti SUPjektivni presoji, pri kateri slej ko prej pristane vsaka bibliografija, ki je urejena po strokovnih skupinah.

Na koncu bibliografije je osebno kazalo, ki zajema poleg avtorjev in prevajalcev tudi osebe, o katerih članki govore. Sklicuje se na zaporedne številke enot v bibliografiji. Gotovo, še večjo uporabnost bi bibliografija dobila, če bi imela tudi popolno predmetno kazalo, ki ne bi opozarjalo le an obravnavane osebe, temveč tudi na jezikoslovne, literarne, didaktične in druge pojme. Vendar bi obseg, ki je že tako večji, kot je bilo pričakovano, še bolj narasel, saj bi bilo treba velik člankov najprej v bibliografskih opombah primerno analizirati.

Zapis članka obsega avtorjev priimek in ime, naslov članka, morebitni podnaslov in prevajalca. Pri knjižnih ocenah so izpuščeni manj bistveni (npr. založba, tiskarna) ali ponavljajoči so podatki. Za pomišljajem je impresum, ki pove, kje je članek objavljen: letnica, številka, strani; morebitna nadaljevanja so dodana. Izpuščen je podatek o letniku časopisa, vendar ga zlahka ugotovimo iz spodnjega pregleda izhajanja Jezika in slovstva. Za inpresumom je zapisan je avtorjev podpis, če se razlikuje od njegove značnice na začetku enote.

Opomba, ki je dodana nekaterim člankom, je natisnjena v drobnem tisku. Njen namen ni analitična predstavitev članka, temveč javlja le najnujnejša dopolnila, na primer podatek o ocenjevanem delu; s katerim člankom se avtor v svojem odgovoru ali dopolnilu veže; pripomba uredništva; kdaj in kje je bil prispevek predstavljen kot predavanje (opozorilo je dano samo tedaj, če ga je časopis sporočil bodisi v podnaslovu ali pod črto ali v kakšnem sporočilu o zborovanju); našteta so poglavja prispevka, če je sestavljen iz samostojnih dleov enega ali več piscev; kje so objavljeni popravki napak.

Več dragocenih pojasnil o psevdonimnih ali anonimnih avtorjih so dali sestavljalcu uredniki. Žal vsega ni bilo mogoče več ugotoviti, zlasti ne vseh anonimnih prevajalcev. Podatke o nakladah je zbral iz arhiva časopisa njegov dolgoletni upravnik Ivo Graul.

Jezik in slovstvo je večinoma izhajal kot mesečnik v šolskem letu. Na leto je izšlo po osem številk, včasih so bile nekatere dvojne, le prvo leto je imelo deset številk, Kako je izhajanje teklo, je najbolje razvidno iz spodnjega pregleda, v katerem so navedeni: letnik (z rimsko številko), letnika, izšle številke, obseg letnika v straneh in poprečna naklada za eno leto.

I, 1955/6, št. 1, 2, 3, 4/5, 6/7, 8/9, 10; str. 320; 2000 izvodov
II, 1956/7, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 348; 2500 izvodov
III, 1957/8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 348; 2500 izvodov
IV; 1958/9, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 256; 2500 izvodov
V, 1959/60, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 258; 2200 izvodov
VI, 1960/1, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2300 izvodov
VII, 1961/2, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 256; 2300 izvodov
VIII, 1962/3, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 264; 2300 izvodov
IX, 1963/4, št. 1, 2/3, 4/5, 6, 7/8; str. 288; 2200 izvodov
X, 1965, št. 1, 2/3, 4/5, 5, 6/7, 8; str. 264; 2200 izvodov
XI, 1966, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2200 izvodov
XII, 1967, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 260; 2000 izvodov
XIII, 1968, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 232; 2400 izvodov
XIV, 1969, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 264; 2400 izvodov
XV, 1969/70, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 286; 2400 izvodov
XVI, 1970/1, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 268; 2400 izvodov
XVII, 1971/2, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 272; 2400 izvodov
XVIII, 1972/3, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 304; 2600 izvodov
XIX, 1973/4, št. 1/2, 3, 4, 5, 6/7, 8; str. 336; 2500 izvodov
XX, 1974/5, št. 1, 2/3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 324; 2500 izvodov
XXI, 1975/6, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2500 izvodov
XXII, 1976/7, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 272; 2500 izvodov
XXIII, 1977/8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 356; 2600 izvodov
XXIV, 1978/9, št. 1, 2, 3, 4, 5/6, 7, 8; str. 248; 2600 izvodov
XXV, 1979/80, št. 1, 2, 3, 4/5, 6, 7/8; str. 248; 2600 izvodov
XXVI, 1980/1, št. 1, 2/3, 4, 5, 6, 7/8; str. 292; 2500 izvodov
XXVII, 1981/2, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 260; 2500 izvodov
XXVIII, 1982/3, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 328; 2500 izvodov
XXIX, 1983/4, št. 1, 2/3, 4, 5, 6, 7, 8; str. 320; 2500 izvodov
XXX, 1984/5, št. 1/2, 3, 4, 5, 6, 7/8; str. 268; 2400 izvodov

K obsegu je treba pripomniti, da je bilo zadnji številki letnika vselej dodatno letno kazalo, ki pa ni bilo nikdar vključeno v paginacijo letnika. Obsegalo je po osem strani, od sedmega letnika dalje pa po štiri. V paginiacijo tudi niso bili vključeni ovitki zvezkov. Na njih je bila sprva natisnjena samo vsebina zvezka, čez čas še razna obvestila, nato pa tudi bolj pomembni prispevki, popravki in podobno. Zunanja velikost časopisa se je gibala od 24 do 25 cm po višini. Svojo mednarodno standardno številko serije (YU ISSN 0021-6933) sporoča na ovitku od četrte številke 1976/7 dalje.

Izhajanje je bilo v glavnem redno, nekaj težav je bile le z devetim letnikom, ko je izšel časopis samo petkrat, zadnji zvezek (št. 7/8) šele januarja 1965.

Časopis je vsa leta izdajalo Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani. Prvi letnik je založila Založba Obzorja v Mariboru, drugi do šesti letnik Mladinska knjiga v Ljubljani, odtlej pa vodi upravne posle za Slavistično društva Slovenije Ivo Graul. Tiskala je Jezik in slovstvo skoraj vsa leta Celjska tiskarna, 1958/9 preimenovana v Celjski tisk, 1970/1 v Cetis in 1972/3 v Aero. Samo osmi letnik je tiskalo Delo v Ljubljani.

Odgovorni uredniki (od devetega letnika naprej hkrati tudi glavni uredniki) os bili: od 1955/6 Joža Mahnič, od 1960/1 boris Merhar, prvo številko 1963/4 je uredila Marja Boršnik sama, naslednje v tem letniku Brako Kreft, leta 1965 je bil urednik France Bezlaj, od leta 1966 Jože Toporišič, od 1970/1 Franc Jakopin, od 1973/4 Matjaž Kmecl, od 1976/7 Jože Koruza, od 1979/80 Aleksander Skaza in od 1982/3 Gregor Kocijan.

Uredniški odbor so sestavljali področni uredniki: 1955/6 Anton Bajec (jezikoslovje), Marja Boršnik (slovstvena zgodovina) in Joža Mahnič (metodika); od 1956/7 Anton Bajec (jezikoslovje), Lino Legiša (slovstvena zgodovina) in Joža Mahnič (metodika); 1959/60: Anton Bajec, Janko Jurančič, Uroš Kraigher, Lino Legiša, Joža Mahnič, Stane Mihelič, Boris Urbančič in Franc Zadravec; od 1960/1: Franc Jakopin, Marija Jamar, Uroš Kraigher, Boris Merhar, Boris Urbančič in Franc Zadrevec; 1962/3 Franc jakopin, Uroš Kraigher, boris Urbančič, Franc Zadravec in Janez Sivec; 1963/4 od št. 2/3: Franc Jakopin, Boris Urbančič in Franc Zadravec; 1965: Janez Sivec, Aleksander Skaza, Boris Urbančič in Franc Zadravec; od 1966: Janez Sivec in Franc Zadravec; od 1968: Janez Sivec (metodika), Jože Toporišič (jezikoslovje) in Franc Zadravec (slovstvena zgodovina) --- jezikoslovni urednik pete številke 1968 je bil Franc Jakopin; od 1970/1: Milan Dolgan (metodika), Franc Jakopin (jezikoslovje) in Matjaž Kmecl (slovstvena zgodovina); od 1973/4: Berta Golob (metodika), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Matjaž Kmecl in Jože Koruza (slovstvena zgodovina); od 1976/7: Berta Golob (metodika), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Jože Koruza (slovstvena zgodovina) in Aleksander Skaza (primerjalna slavistika); od 1979/80: Gregor Kocijan (slovstvena zgodovina), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Aleksander Skaza (primerjalna slavistika) in Franc Žagar (metodika); od 1982/3: Gregor Kocijan (slovstvena zgodovina), Hermina Jug-Krenjec (jezikoslovje), Aleksander Skaza (primerjalna slavistika) in Franc Žagar (metodika).

Tehnična urednika, ki sta bila tudi člana uredniškega odbora, sta se zvrstila dva; najprej Janko Moder, od šestega letnika naprej pa Ivo Graul. Opremo za prvih petnajst letnikov je izdelala Jakica Accetto, za naslednjih petnajst Dora Vodopivec.

Uredniški svet je naveden najprej za leto 1958/9: Anton Bajec, Marja Boršnik, Marjan Javornik, Janko Jurančič, Uroš Kraigher, Lino Legiša, Joža Mahnič in Stane Mihelič. Redno spremlja izhajanje Jezika in slovstva svet časopisa od leta 1974/5. Sestavljali so ga poleg urednikov še: Marjeta Vasič (predsednica), Mira Medved, Jože Munda, Marija Smolić (do 1977/8), Franc Vurnik, Marjan Javornik (od 1976/7), Anka Dušej (od 1978/9 do 1981/2) in Marko Juvan (od 1982/3).

Nekatere številke Jezika in slovstva so bile v celoti ali pretežno posvečene določenemu vprašanju ali dogodku (tematske številke): 1858/9 št. 8 štiridesetletnici Komunističen partije Jugoslavije; 1974/4 št. 8 strokovna poročila za VIII. Kongres jugoslovanskih slavističnih društev; 1976/7 št. 5, Antonu Bajcu ob osemdesetletnici; 1977/8 št. 6 Slovenščina v javnosti, Koroški trenutek; 1978/9 št. 8 Antonu Slodnjaku ob osemdesetletnici; 1980/1 št. 7/8: Josipu Jurčiču ob stoletnici smrti in Franu Levstiku ob stopetdesetletnici rojstva; 1982/3 št. 7/8 Marji Boršnik ob smrti; 1983/4 št. 6 štiristoletnici Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice.