Ob osemdesetletnici dr. Rudolfa Trofenika^*

Rojen v Studencih pri Mariboru leta 1911 je ljudsko solo in klasicno gimnazijo dovrsil v Mariboru, studij prava na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral in dosegel doktorat prava, dodatno vpisal se filozofijo in klasicno filologijo ter napravil znanstveni doktorat iz filozofije, postal na Pravni fakulteti asistent pripravnik, redni asistent in sredi vojne, leta 1942, privatni docent. Takoj po koncu vojne pa je prislo zanj kot za mnoge druge do nenadnega preobrata in do popolne spremembe zivljenjske poti. Tedaj je bil dr. Trofenik ze znan kot pravni znanstvenik, saj je od leta 1940 do 1944 objavil devet razprav s podrocja kazenskega prava, najvec v Slovenskem pravniku in Casu. Obsodba leta 1946 in daljsi zapor pa sta povzrocila, da je dr. Trofenik po vrnitvi na prostost in legalnem odhodu v Nemcijo leta 1956 popolnoma zapustil svoj prvi poklic, poklic prava, v najvecji meri tudi svojo drugo stroko, filozofijo --- omembe vredni sta predvsem njegovi razpravi Nekaj o moderni filozofiji pri Slovencih in o Francetu Vebru, utemeljitelju moderne filozofije pri Slovencih iz poznejsih let --- ter se po prihodu v München odlocil za nekaj tretjega. Za nekaj povsem novega, vendar takega, kar je ustrezalo njegovi razgibani cloveski naravi. Tej naravi namrec pri vsem pravu in filozofiji ni bil tuj smisel za podjetnistvo in s tem zvezano poslovno tveganje. Ob tem je bilo potrebno veliko iznajdljivosti, zlasti poguma, saj se je dr. Trofenik v Münchnu odlocil, da ustanovi zalozbo znanstvene literature, in to brez zacetnega kapitala, v drzavi trznega gospodarstva in ostre konkurence. Ostaja skrivnost, kako mu je to uspelo, ugotovimo lahko samo dejstvo, da so ze leta 1960 zacele izhajati prve publikacije zalozbe »Dr. Dr. Rudolf Trofenik Verlag München«, od 1966 naprej pa je specializirana zalozba delovala redno in se v celoti osredotocila na kulturo in zgodovino vzhodne Evrope ter bliznjega Orienta.

Trofenikov zaloznisko-znanstveni projekt je pokril tista podrocja, ki so sestavni del svetovne civilizacije, a so jih na zahodu iz razlicnih vzrokov zanemarjali, zdaj pa jim je vsesplosna teznja po univerzalnosti pomagala k uveljavitvi --- slavistiko, slovenistiko, balkanistiko, albanistiko, orientalistiko in hungaristiko. Na tem mestu se ne bi spuscali v vsa obmocja Trofenikovega tematsko mocno razvejenega zaloznistva, poudariti kaze zgolj tisto stran njegove dejavnosti, ki zadeva Slovence. Izkljucno slovensko tematiko zajemajo namrec tri zbirke njegove zalozbe. Najprej temeljna in po izdanih knjigah najobseznejsa zbirka Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, v kateri je izslo vec kot dvajset nacionalno pomembnih publikacij, vezanih predvsem na starejsa obdobja nase zgodovine, na Brizinske spomenike, reformacijo, razsvetljenstvo in romantiko. Vendar najdemo tudi med izdajami te zbirke dela, ki posegajo v novejsi cas, npr. zbornik ob Slodnjakovi sedemdesetletnici, Vebrovi osemdesetletnici ali disertacijo o Francetu Balanticu. Vtis je, kakor da se glavna slovenisticna zbirka priblizuje sodobnosti, s tem pa nastaja moznost, da mocneje poseze v duhovno vzdusje danasnjega slovenstva. Druga zbirka Litterae Slovenicae prinasa krajse razprave s podrocja literarne preteklosti, kulturologije, zgodovine, in tudi tukaj je tezisce na starejsih obdobjih nacionalnega razvoja. Tretja zbirka Litteratura Slovenica je namenjena prevodom nasih poglavitnih literarnih del in zbirk v nemscino, navadno opremljenih s spremno studijo in opombami. Izbor avtorjev je tu sodobnejsi, saj sega od romantike globoko v nase stoletje. V zbirkah ali zunaj zbirk so izsle monografije kljucnih osebnosti nase zgodovine (Trubar, Gallus, Kopitar), literarnozgodovinske razprave v knjizni obliki, faksimilirani ponatisi starejsih del iz nase literarne in kulturne preteklosti. Vec prispevkov o slovenski problematiki, praviloma nasih avtorjev, najdemo se v drugih zbirkah in spominskih zbornikih, tudi v zbornikih ob mednarodnih znanstvenih kongresih in srecanjih.

Slovenistika je seveda ena stroka v Trofenikovem znanstveno-zalozniskem projektu, toda ze mednarodna odmevnost, ki jo ustvarjajo slovenisticne publikacije, je neprecenljive vrednosti za spoznavanje in sirjenje nase nacionalne identitete v svetu. Koliksen je po vsem tem prispevek Trofenikove zalozbe k spoznavanju drugih vzhodnoevropskih kultur, si lahko predstavljamo. Tembolj, ker je dr. Trofenik s svojo vsestransko humanisticno razgledanostjo ves cas nacrtno usmerjal zaloznisko dejavnost na vseh podrocjih, kar pomeni, da je dajal pobude za znanstvene raziskave in publikacije, ki so jim sledile, ter poiskal ustrezne sodelavce, kolikor ni kdaj pa kdaj celo sam prevzel vlogo avtorja.

Mednarodni ugled Trofenikove zalozniske ustanove ni ostal neopazen. Nemcija, ki je nasemu rojaku dala zavetje v najtezjih casih in mu omogocila uresnicitev nacrtov, ga je pocastila z zveznim krizcem za zasluge, Univerza v Palermu ga je izvolila za castnega clana Centra za mednarodne albanoloske studije, prav tako Society for Slovene Studies v Zdruzenih drzavah Amerike. V domovini je postal dr. Trofenik castni clan Filozofskega instituta na ljubljanski Teoloski fakulteti, castni clan Slavisticnega drustva Slovenije in pred kratkim zunanji dopisni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Zasluzena priznanja mecenu in mentorju slovenske kulture v svetu!

Opombe

^*

Op. ur. Neposredno pred izidom te stevilke Jezika in slovstva je slovenska javnost neprijetno presenetila novica, da je dr. Rudolf Trofenik umrl 7. decembra 1991 v Münchnu. Za to naj bo nas nekoliko zapozneli jubilejni clanek posvecen tudi njegovemu spominu.