Fran Miklosic kot prevajalec poljske poezije

2.  O Miklosicevem prevajalskem izboru poljskih pesemskih besedil

2.1   Miklosicevo literarno obzorje se je oblikovalo v graskem romanticnem krogu, ki se je odpiral evropskemu in posebej slovanskemu kulturnemu svetu in ob njem in v njem iskal svojo identiteto, preskusalo se je in rodilo sadove ob Vrazovih, zal neuresnicenih zalozniskih in programskih projektih, kakrsna naj bi bila almanaha Cvetlice z vrta vsakega izobrazenega in Metuljcek, ki naj bi ob izvirni poeziji prinasala tudi prevode izbranih besedil imenitnih evropskih pesnikov tedanjega in preteklega casa, kot so: Byron, Gray, Goethe, Schiller, Mickiewicz, Lamartine, Petrarca in Dante¹. Miklosicev delez pri teh projektih se omejuje na prevod po ene pesmi romanticnih sodobnikov iz angleskega (Byron²) in poljskega (Mickiewicz³) sveta, ki sta preokrenila razvoj domace knjizevnosti in opazno vplivala tudi na podobo evropskega pesnistva tistega casa, in prevod lirske miniature Sivi golob ruskega sentimentalisticnega pesnika Karamzina⁴. Izbrana besedila povezuje polozaj izpovedovalca zunaj vrednot, ki ga kot cloveka utemeljujejo, in slutnja, ce ze ne spoznanje, o nemoci stika z njimi, hkrati pa zavest o nujnosti sveta in bivanja, kar vse se uvrsca v romanticne programe prvih desetletij devetnajstega stoletja.

2.2   Izbor poljskih besedil za srednjesolska berila sledi Miklosicevi predstavi o obsegu in obliki kompendija vednosti o knjizevnosti, ki naj bi jo obvladoval slovenski izobrazenec, o vzgojni knjigi, ki naj bi bila »fletno oblecen fant« in ne »s krpami oblozena baba«⁵: k taki podobi beril ne vodijo sestavljalca samo izvirna slovenska leposlovna besedila, primerni so tudi prevodi, in to izbrani: »...pa ni treba, da vse bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi dobrih izvorov po volji bili«⁶; za berilo izbrani »dobri izvor« naj bi imel pregledno zgodbo in izrazito sklepno poanto: ta lastnost povezuje besedili (Kochanowskega Lipo in Karpiskega Mladi knez in slavic), ki ju je (v nasprotju s programsko aktualnostjo) iz poljske knjizevne preteklosti prevedel Miklosic, s prevodom Puskinove pravljice Ribic in ribica⁷.

3.  O oblik(ovanost)i Miklosicevih poslovenitev izbranih poljskih pesemskih besedil. Slovenski prevajalci vsaj od razsvetljenstva naprej prevajajo tako smisel kot obliko pesniskega besedila in tako bogatijo slovensko poezijo z novimi verznimi, stroficnimi in stalnimi pesemskimi oblikami ali pa obstojece modificirajo na nacin, kot ga zahteva izvirnik.

3.1   Miklosic je s prevodom prvega Krimskega soneta Adama Mickiewicza z naslovom Stepy akermaskie (v prevodu je sonet naslovljen z Domovina) kot prvi slovenski prevajalec segel po poljskem sonetu, kakrsnega je v dvajsetih letih prejsnjega stoletja izoblikoval prav Adam Mickiewicz, legitimiralo in potrdilo pa ga je romanticno poljsko sonetopisje: gre za trinajsterski (7 + 6) sonet s klasicnim dvoclenskim oklepajocim rimanjem v kvartetnem delu (abbaabba) in najpogosteje dvoclenskim prestopnim rimanjem v tercetnem (cdcdcd). Kar zadeva zaporedje izglasnih stikov verzov, se poljski romanticni sonet ne loci od slovenskega, loci ga samo verzno izrazilo --- silabicni trinajsterec (7 + 6):

STEPY AKERMASKIE⁸

Wpynem na suchego przestwór oceanu,
Wóz nurza si w zielonoc' i jak ódka brodzi;
ród fali k szumiacych, ród kwiatów powodzi,
Omijam koralowe ostrowy burzanu.

Ju mrok zapada, nigdzie drogi ni kurhanu,
Patrz w niebo, gwiazd szukam, przewodniczek odzi;
Tam z dala byszczy obok? tam jutrzeka wschodzi?
To byszczy Dniestr, to wesza lampa Akermanu.

Stójmy! --- jak cicho! --- sysz cignce urawie,
Których by nie docigy renice sokoa;
Sysz, kdy si motyl koysa na trawie,

Kdy w lisk piersi dotyka si zioa.
W takiej ciszy! --- tak ucho natam ciekawie,
e syszabym gos z Litwy. --- Jedmy, nikt nie woa!

DOMOVINA¹⁰
Iz krimskih sonetov Mickjevica poslovenil Fr. Miklosic

Po suhi plavam zdaj ravnici oceana,
Voz trava krije, voz ko ladja brodi;
Po sumnih senozetih mnogi cvetov rodi
Obdajejo erdece otoke burjana.

Ze mraz prihaja, ni ga pota ni kurgana,
Pogledam v nebo, zvezda naj me vodi;
Tam okno se blesci, tam se danica rodi,
Tu Dnjestr, tam je lampa Akermana.

Postojmo! Vse je tiho! piscijo zerjavi,
Ki jih sokola ne uzerla bi zenica;
In slisim, kjer se ziblje le metulj na travi,

In kjer se je pod kaco sibnila travica;
V tisini taki zelja me goreca davi,
Glas vslisati iz Litve. --- Pojd'mo. ni ga klica.

3.2   Takega romanticnega poguma pri ravnanju z verznim izrazilom v prevodnem pesemskem besedilu ni v Miklosicevi slovenitvi lirske miniaturne hvalnice Lipa Jana Kochanowskega; izvirno besedilo je sestavljeno iz sestih rimanih trinajsterskih (7 + 6) dvostisij:

NA LIP¹²

Gociu, sid pod mym liciem, a odpoczni sobie!
Nie dójdzie ci tu sonce, przyrzekam ja tobie,
Choc si nawyszej wzbije, a proste promienie

cign pod swoje drzewa rozstrzelane cienie.
Tu zawdy chodne wiatry z pola zawiewaj,
Tu sowicy, tu szpacy wdzicznie narzekaj.
Z mego wonnego kwiatu pracowite pszczoy
Bior miód, który potym szlachci paskie stoy.
A ja swym cichym szeptem sprawic' umiem snadnie,
e czowiekowi acno sodki sen przypadnie.
Jabek wprawdzie nie rodz, lecz mi pan tak kadzie
Jako szczep napodniejszy w hesperyskim sadzie.

LIPA¹³
Po J. Kohanovskomu poslovenil Fr. Miklosic

Prijatelj, sedi se pod mene, in oddahni si,
Ne bo te tukaj gorko peklo solnce, veruj mi,
Naj lih stoji nad nama; naj vse dreva sencico
Ljudem, zivalim potnim, zevajocim kratijo;
Prijetno hladni vetri tukaj zmirom vejejo,
Slavici tukaj in skerjanci vedno pojejo,
Marljive bcele s cvetja mojega disecega
Med zbirajo za mizo ljubega mi soseda,
In s tihim svojim sumom delam dostikrat tako,
Da v mili moji senci potniki zadremljejo;
Res jabolk sladkih ne rodim, vendar me gospodar
Casti kot verta hesperidskega naj lepsi dar.

3.3   Karpiskega Bajka iz francoscine je v izbirniku oblikovana v osmerskih prestopno rimanih stirivrsticnicah, ki simetricno oklepajo rimano dvostisje v istem merilu:

BAJKA S FRANCUSKIEGO¹⁴

Mody ksiz z swym mentorem
W lesie przechadzki zaywa,
I nudzi si, panów wzorem,
Bo ten zysk wielkoci bywa.

Sowik zapiewa na prcie,
Widzi go, syszy gos rzadki,
e by ksiciem chcia w momencie
Zowic' i wsadzic' do klatki.

Ale gdy biey z haasem,
Ptaszek ulecial tymczasem.

Czemu, rzek ksiz markotny,
Sowik, co tak piewa mile,
Kryje si w lasach samotny,
A w mym domu wróblów tyle?

Oto: by mia, mentor rzecze,
Nauk ycia przyszego,
e gupi sam si przywlecze,
Trzeba szukac' cnotliwego.

MLADI KNEZ IN SLAVIC¹⁵

Po Karpinjskem

Mlad knez s svojim ucenikom se v lesu sprehaja; dolg cas ga trapi, kar se veliki gospodi v casih godi. Slavic na veji zapoje; mladi knez ga vidi, slisi glas neslisan, in ker je knez, hoce mahom slavica uloviti in v kletko djati; ali ko s kricem za njim tece, pticek odleti. Zakaj, pravi knez nezadovoljen, slavic, ki tako milo poje, se skita po gojzdih, v moji palaci pa je toliko vrabljev? Za to, pravi ucenik, da bi ti nauk imel za bodoce zivljenje, da se bedaki sami privlacejo, pametnih ljudi pa je treba iskati.

Mody ksi z swym mentorem -> Mlad knez s svojim ucenikom

Oceno svojega ravnanja z izvirnikom je prevajalec vpisal v podnaslov prevedenega besedila: po Karpinjskem, ki se razlikuje od podnaslavljanja verznih prevodov (po Kohanovskomu poslovenil, iz Krimskih sonetov Mickjevica poslovenil), s cimer zeli povedati, da gre za prepis vsebine in ne za umetniski prevod, kakrsnega je izoblikovalo domace knjizevno izrocilo.

4.   Miklosiceva slovenitev prvega Mickiewiczevega Krimskega soneta je spodbudila celo vrsto novih prevajalskih poskusov: od Valjavcevega iz petdesetih let prejsnjega stoletja, ki izmed vseh slovenitev poljskega soneta najbolj dosledno presaja lastnosti izvirnega metra v slovenscino, do koncno veljavnega in antoloskega prevoda izpod peresa Dusana Ludvika in Rozke Stefanove, ki v sestdesetih letih nasega stoletja nahaja ekvivalent poljskemu trinajstercu (7 6) v sesterostopicnem jambskem verzu v akatalekticni in hiperkatalekticni obliki brez stalne zareze. Pomembno je tudi razlikovanje med slovenitvijo verznega besedila in prevzetjem motiva: Miklosicev ucenec Matija Valjavec sloveni, kadar prevaja tako misel kot obliko, in povzema po, kadar v tipicno slovenski kitici sporoca tisto, kar je ubesedil avtor v tipicno poljski¹⁶.

Miklosicevo prevajalsko zgodbo s poljsko poezijo bi rad povzel v praznicnem (in praznicno oakrostisenem) sonetu:

Fantasticno sonet je poustvaril
Romantik, ki obvladal je jezike,
A hkrati iz zakladnice velike
Nekaj prebliskov mladezi podaril.

Umetnost je v umetnost preudaril,
Misli prelival v blagozvocne like,
In malce preoblikoval oblike,
Ker je z besedo spretno gospodaril.

Lipo presadil v svoje je stoletje,
Od doma glas rad slisal bi v tujini,
Sepet pa tudi zanj v sepet odet je

In klic zamre v nevidni domovini.
Ce se pa zlije v polnozvocno petje,
Uzre Slovenec v vsej ga velicini.

Opombe

¹

Prim. Joze Pogacnik, »Miklosic in ilirizem«, Sodobnost, 39/1991, st. 10, str. 933, 940-941.

²

Miklosicev ilirski prevod Byronove pesmi Bivsemu prijatelju objavlja v knjigi Miklosiceva korespondenca z Juznimi Slovani (Maribor 1991, str. 63) Katja Sturm Schnabl.

³

Miklosicev prevod prvega Krimskega soneta Adama Mickiewicza je pod naslovom Domovina objavil in komentiral Vatroslav Jagic' v Ljubljanskem zvonu, 15/1895, str. 187-188.

⁴

V opombi 2 navedeno delo, str. 63. Prim. se: Stanislav Hafner, »Fran Miklosic v zivljenju in delu«, Miklosicev zbornik, ur. Viktor Vrbnjak, Maribor 1991, str. 14.

⁵

Miklosic v nedatiranem pismu Murscu leta 1850, prim. v opombi 2 navedeno delo, str. 80.

⁶

Miklosic v pismu Murscu, 14. novembra 1849, prim. v opombi 2 navedeno delo, str. 70; prim. se: Miklosicevo pismo Bleiweisu istega dne, isto delo, str. 71. O tem tudi: Tatjana Hojan, »Miklosic in slovenska gimnazijska berila«, Miklosicev zbornik, ur. Viktor Vrbnjak, Maribor 1991, str. 225-228.

⁷

»Ribar in riba. Po A. S. Puskinu«, v: Fran Miklosic, Slovensko berilo za peti gimnazialni razred, Dunaj 1853, str. 59-64.

⁸

Izvirnik navajam po: Adam Mickiewicz, Dziea, tom I: Wiersze, ur. Julian Krzyanowski & all., Warszawa 1955, str. 259.

⁹

Prim. Tone Pretnar, »Oblikovanje verzne norme v slovenskem razsvetljenstvu«, Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, knjizevnosti in kulturi, ur. Boris Paternu, Obdobja 1, Ljubljana 1979, str. 291-318.

¹⁰

Ljubljanski zvon, 15/1895, str. 187-188.

¹¹

Prim. Tone Pretnar, »O Miklosicevem in Vrazovem prevajanju poljskih verznih besedil«, Iz zgodovine slovenskega prevajanja, Ljubljana 1982, str. 33-42; isti, »O sztuce translatorskiej Frana Miklosica i Stanka Vraza,. Na materiale ich przekadów z literatury polskiej«, Rocznik Slawistyczny, 44/1984, str. 55-67.

¹²

Izvirnik navajam po: Jan Kochanowski, Dziela poskie, ur. Julian Krzyanowski, wydanie siódme, Warszawa 1972, str. 170-171.

¹³

Fran Miklosic, Slovensko berilo za peti gimnazialni razred, Dunaj 1853, str. 22.

¹⁴

Izvirnik navajam po: Franciszek Karpiski, Dziela Franciszka Karpiskiego, Kraków, 1862, str. 428.

¹⁵

Fran Miklosic, Slovensko berilo za peti gimnazialni razred, Dunaj 1853, str. 116-117.

¹⁶

O Valjavcevem prevodu Mickiewiczeve balade Ocetova vrnitev prim.: Tone Pretnar, »Stanislavovska in mickiewiczevska kitica v slovenskih prevodih«, Sovretov zbornik, Ljubljana 1986, str. 147.