|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Metodicne izkusnje |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
|
Boza Krakar - Vogel, Filozofska fakulteta v Ljubljani Elizabeta Crnic, Metlika Renata Campelj, Novo mesto |
Pouk knjizevnosti v oceh uciteljev in ucencev osnovnih in srednjih sol
Na oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete v Ljubljani imamo pri predmetu Knjizevna didaktika poleg predavanj in prakse po solah tudi seminar z dvema nalogama:1. usposabljati studente za poucevanje knjizevnosti z izkustveno metodo »mini nastopov« pred kolegi;
2. usposabljati studente za knjizevnodidakticno raziskovanje z uporabo teoreticnega instrumentarija. To naj spodbuja bodoce ucitelje k samoopazovanju in k vzgoji za razmisljujoce praktike ter po drugi strani vzgaja bodoce raziskovalce tega prodrocja.
V lanskem solskem letu smo se med drugim lotili empiricne raziskave, v kateri smo anketirali ucitelje in ucence po solah. Zeleli smo ugotoviti, kako pouk knjizevnosti dojemajo eni in drugi. Po merilih metodologije pedagoskega raziskovanja to sicer ni prava empiricna raziskava1, ker je stevilo anketiranih premajhno, poleg tega pa za izpolnitev vseh zahtev za tako raziskavo nimamo nobene realne moznosti. Zato nam je bolj kot za statisticno relevantnost slo za problemsko sondiranje nekaterih podrocij, ki so s stalisca knjizevne didaktike pri pouku najaktualnejsa. Verodostojnost ugotovitev pa smo si kolikor mogoce vseeno poskusali zagotoviti z izbiro razlicnih vrst srednjih sol ter osnovnih sol v Ljubljani in zunaj nje, pa ucencev iz razlicnih razredov vsake sole, ki jih ucijo razlicni ucitelji. Posebnost se nam zdi soocanje pogledov ucencev in uciteljev2, ceprav so imeli ucitelji obseznejsi vprasalnik in so odgovori ucencev bolj v ponazarjajocem ozadju. Nasa vprasanja so zajela naslednje temeljne vsebinske sklope:
1. Katere smotre ucitelji po svojem prepricanju pri pouku knjizevnosti najintenzivneje uresnicujejo in ali odgovori ucencev kazejo, da pridobijo pri pouku to, kar ucitelji menijo, da jim nudijo.
2. Kaj ucitelji in ucenci menijo o vsebinah pouka knjizevnosti --- o predpisanih avtorjih, literarnozgodovinskih in literarnoteoreticnih temah in njihovi razporeditvi, ucbenikih, domacem branju in knjizevnih interesih.
3. Katere metode in oblike dela najpogosteje uporabljajo. Vprasali smo jih se, ali imajo raje pouk knjizevnosti ali jezika in sploh, ali imajo radi slovenscino. Raziskava v osnovni soli se je v drugem delu dotaknila se enega smotra, tj. razvoja sposobnosti ustvarjalnega pisanja.
Odgovori na ta vprasanja, ki sta jih zbrali in obdelali Elizabeta Crnic za osnovno in Renata Campelj za srednjo solo, bodo v tem prispevku podani le splosno in povzemalno. Njegov namen pa je spodbuditi bodisi samopotrditev ali samokorekturo dela uciteljev in nadaljnje razmisljanje o navedenih vprasanjih. Zlasti zato, ker se pripravlja didakticna prenova pouka slovenscine, ki naj bi segla tudi po domacih izkusnjah in raziskovalnih rezultatih, ki kazejo na posebnosti nasega solskega prostora in odnosa do pouka knjizevnosti.
Osnovna sola
Anketirala sem na vsaki soli po 10 ucencev (se pravi skupaj 50), in sicer ucence 7. in 8. razredov s povprecno oceno prav dobro in odlicno pri slovenscini. Med ucitelji pa je bilo izpolnjenih 15 vprasalnikov (na vsaki soli po 3). Anketirala sem tiste ucitelje, ki ucijo anketirane ucence.
Pri anketiranju sem spoznala, da ucitelji kljub tarnanju nad pomanjkanjem metodike sami neradi sodelujejo pri konkretnih primerih. Tako me je vecina uciteljev sprejela z nezaupanjem, ker so mislili, da bo anketa nekaksen test ali kontrola njihovega dela. Nekateri pa so z veseljem sodelovali in se potrudili pri odgovorih.
Nekaj glavnih ugotovitev iz ankete:
2. Glede vsebin so ucitelji izrazili zeljo po zmanjsanju obsega. Spremenili bi tudi razporeditev knjizevnih del in knjizevnih pojmov, da bi potekala po literarnozgodovinskem in literarnoteoreticnem nacelu. Napisali so tudi, da bi opustili navedbo ucno-vzgojnih smotrov v ucnih nacrtih, radi pa bi imeli proste roke pri izbiri avtorjev in njihovih del. --- A po cem bi se potem ravnali, ce bi izpustili navedbo ucno-vzgojnih smotrov v ucnih nacrtih? --- Menim, da tudi ucitelji ne mislijo na popolno izpustitev, ampak na bolj funkcionalno oblikovanje tega poglavja.
V anketi se je pokazalo, da so oboji (ucitelji in ucenci) zadovoljni z izbiro besedil v Kocjan-Simencevih ucbenikih. Z njimi so zadovoljni tudi zaradi zadovoljive spremne besede oziroma opomb.
3. Ucitelji so v anketi odgovorili, da kot obliko pouka radi uporabljajo skupinsko delo. Navedli so veliko primerov, ob katerih priloznostih in kaksne naloge uporabljajo pri takem delu. Po drugi strani pa sem iz ankete ucencev razbrala, da njihov pouk najveckrat poteka tako, da berejo iz beril in se nato frontalno pogovarjajo o prebranem. Kar nekaj jih je tudi zapisalo, da pisejo po nareku oziroma razlagi. Nihce od ucencev ni navedel skupinskega dela kot oblike dela pri pouku.
4. Do razlik je prislo tudi pri vprasanju, kaj raje poucujejo (za ucitelje) in kaj raje poslusajo (za ucence). Ucitelji raje poucujejo jezik --- 53 %, knjizevnost --- 20 %, 26 % pa oboje enako. Skoraj tricetrt (74 %) ucencev pa je odgovorilo, da imajo raje pouk knjizevnosti.
5. Ucitelji pri uresnicevanju smotrov najbolj pogresajo prirocnike s prakticnimi navodili za izvedbo posameznih tem in prirocnike z ustreznimi metodoloskimi usmeritvami. Ob vseh tegobah, od premajhne druzbene veljave njihovega dela do prevelikega obsega dela, je razveseljiv odgovor, da jih delo se vedno veseli (43 %). Dokaj spodbudni so tudi odgovori ucencev na vprasanje, ce imajo radi pouk slovenscine. Vec kot polovica (58 %) jih je odgovorila, da imajo pouk slovenscine radi.
6. Naj dodam se tole ugotovitev: vec kot polovica ucencev je odgovorila, da se v soli nikoli ne pogovarjajo o najnovejsih knjizevnih delih. Zato je tudi rezultat vprasanja o ucencevih najljubsih knjigah le nastevanje knjig literarne plaze. Poskusala sem poiskati razliko v odgovorih med ljubljanskimi in neljubljanskimi solami, a je nisem nasla.
Na koncu bi rada omenila se drugi del svoje raziskave: ukvarjala sem se s kreativnostjo pri pouku knjizevnosti oziroma z ustvarjalnim pisanjem, ki je vse pogostejsa tema na seminarjih o metodah pri pouku knjizevnosti.
Hotela sem pokazati moznosti za tak pouk ter dokazati, da je mogoc. Menim, da sta za to potrebni predvsem mocna uciteljeva volja in iznajdljivost. Moje izkusnje kazejo, da so ucenci zeljni takega pouka in kreativne dejavnosti. To potrjujejo izvirni in enkratni primeri, ki so jih ucenci OS Metlika naredili pri teh urah (npr. pri obravnavi Srecka Kosovela so pisali konstruktivisticne pesmi).
Vsak otrok je ustvarjalec svoje vrste. Na osnovi njegovega izdelka lahko pri pouku knjizevnosti dobimo dober vpogled v njegovo dozivetje literarnega dela. Otroci z veseljem sprejemajo tako oblikovane ure in se dela lotevajo spontano ter z veliko skrbnostjo. Izpolnjena je tudi njihova zelja, da pri pouku sodelujejo vsi.
Menim, da bi razvijanje ustvarjalnosti pri pouku knjizevnosti moralo postati nerazdruzljiv del pouka materinscine.
| Elizabeta Crnic |
Empiricno raziskavo o ciljih, vsebinah in metodah pri pouku knjizevnosti sem opravila na petih solah, in sicer na Srednji soli tehniske in zdravstvene usmeritve Novo mesto, Srednji soli za gostinstvo in turizem Novo mesto, Gimnaziji Novo mesto, Srednji ekonomski soli v Ljubljani in Srednji kemijski soli v Ljubljani. Pri anketiranju je sodelovalo petdeset ucencev (deset z vsake sole) in sedemnajst uciteljev. Temeljno vprasanje je bilo: ali se pogledi na smotre, vsebine in metode razlikujejo med ucenci posameznih sol, med ucenci in njihovimi ucitelji ter kako so ti pogledi usklajeni s teorijo.
Najprej me je zanimalo, ce imajo ucenci radi pouk slovenskega jezika: 76 % anketiranim ucencem je vsec, 22 % anketiranih pa ga ne mara. Vecina negativnih odgovorov je s tehnicnih sol, kar potrjuje ze znano dejstvo, da slovenscina na teh solah ni priljubljena. Kar 82 % anketiranih ucencev je odgovorilo, da ima raje pouk knjizevnosti kot pouk jezika. Tudi vecina uciteljev (64 %) raje poucuje knjizevnost kot jezik, 18 % jih poucuje oboje z enakim veseljem in le 18 % uciteljev ima raje jezik kot knjizevnost. Analiza odgovorov je pripeljala do naslednjega sklepa: na solah, kjer imajo ucitelji raje knjizevnost kot jezik, je tudi ucencem bolj vsec knjizevnost kot jezik.
Nadalje se je pokazalo, da se pogledi na uresnicene smotre med ucenci in ucitelji razhajajo. Prav na vseh solah ucitelji menijo, da v praksi namenjajo najvec pozornosti interpretaciji knjizevnih besedil s pomocjo literarne zgodovine in teorije, torej nadgrajevanju prvotnih dozivetij z razumevanjem; vendar pa je iz odgovorov ucencev razvidno, da literarna dela pri pouku razlagajo pretezno na ravni custvenega dozivljanja, ki je po mnenju uciteljev nadgrajeno, po mnenju ucencev pa ne. Razlika med ucitelji in ucenci se kaze tudi pri pogledih na delez literarne zgodovine. Ucitelji so prepricani, da je pri njihovem delu bolj v ozadju, ucenci pa menijo, da je ucenje literarne zgodovine pravzaprav najpogostejsi in najvaznejsi del njihovega pouka. --- Najbrz zato, ker se zahteva pri preverjanju znanja.
Zanimivo se mi zdi, da si ucenci prav na vseh solah zelijo, naj bi se pri pouku knjizevnosti najvec pozornosti namenilo vzbujanju bralnega veselja, sirjenju splosne kulturne razgledanosti in pogovoru o osebnem dozivljanju knjizevnih del.
Ucenci in ucitelji so razmisljali tudi o vsebinah pri pouku knjizevnosti. V sedanjih ucnih nacrtih bi enajst uciteljev zmanjsalo obseg vsebin, trije pa bi zvecali stevilo tekstov ze danih avtorjev. Po mnenju nekaterih uciteljev v sedanjem ucnem nacrtu manjkajo naslednji avtorji: J. Prévert, H. Hesse, Ch. Dickens, M. Kundera, F. Bevk, M. Jesih, A. Debeljak, V. Bartol in zamejski avtorji --- kateri, niso tocno imenovani. Knjizevna dela in knjizevnovedne pojme bi enajst uciteljev razporedilo po literarnozgodovinskem nacelu, dva pa po nacelu ucencevega dozivljanja.
Odgovarjali so tudi na vprasanje o domacem branju. Ucitelji po razlicnih solah dajejo prebrati svojim ucencem razlicno stevilo knjig. Najvec knjig, to je deset, morajo prebrati ucenci z gimnazije in ekonomske sole, osem knjig ucenci s kemijske sole, pet knjig ucenci s strojne sole in stiri knjige ucenci z gostinske sole. Te knjige se vecinoma ujemajo s knjizevnimi interesi ucencev na gimnaziji, ekonomski soli in kemijski soli, kjer ucenci najraje berejo naslednje avtorje in njihova dela: Boccaccio »Dekameron«, Shakespeare »Romeo in Julija«, »Hamlet«, Goethe »Trpljenje mladega Wertherja«, Puskin »Jevgenij Onjegin«, Flaubert »Gospa Bovary«, Tolstoj »Ana Karenina«, Dostojevski »Idiot«, Zola »Germinal«, Wilde »Slika Doriana Graya«, Hemingway »Starec in morje«, Camus »Tujec«, Sartre »Za zaprtimi vrati«, Hesse »Stepni volk«. Manj so priljubljeni domaci avtorji, od katerih pa najraje berejo: Tavcarja »Cvetje v jeseni«, Voranca »Samorastnike«, Gruma »Dogodek v mestu Gogi«, Zupana »Menuet za kitaro«, Jancarja »Veliki briljantni valcek« in Bartola »Alamut«.
Na strojni in gostinski soli pa se knjige za domace branje ne ujemajo s knjizevnimi interesi ucencev. Ti najraje berejo V. Holt »Rdece vrtnice«, »Hisa ob mocvirju«, »Srhljivi pesek«, D. Steel »Prstan«, M. Quist »Dnevnik Anamarie«, E. Blyton »Pet prijateljev dogodivscinam naproti«... Od domacih avtorjev in njihovih del pa so najbolj priljubljeni J. Jurcic »Sosedov sin«, I. Tavcar »Cvetje v jeseni«, F. S. Finzgar »Pod svobodnim soncem«, J. Jalen »Bobri«, Voranc »Samorastniki«, V. Zupan »Menuet za kitaro«.
Ucenci o prebranih knjizevnih delih napisejo porocila, ki jih v glavnem prepisejo iz opomb v knjigah. Po besedah ucencev ucitelji njihovih porocil ne pregledajo, tako da ostanejo bolj kot ne sama sebi namen, poleg tega pa jim dolgovezno pisanje vzame ogromno casa, ki bi ga pri vsej solski obremenjenosti raje izkoristili za druge stvari --- npr. za branje, ucenje... Zato si ucenci zelijo, da bi ucitelji ustno preverili, kako so doziveli in razumeli prebrano knjizevno delo.
Na vseh solah poteka pouk knjizevnosti po metodicni plati priblizno enako. Najpogostejsa je metoda dela z besedilom: ucenci berejo iz beril, nato pa se o prebranem pogovarjajo. V anketi pa so ucenci se dodali, da poleg tega pri pouku veckrat pisejo po nareku oz. razlagi. Najpogostejsa oblika dela pa je frontalna. Presenecena sem bila nad rezultati, ki kazejo na to, da skupinsko delo pri vecini uciteljev in ucencev ni priljubljeno oz. receno tocneje: na solah, kjer ucitelji z veseljem izvajajo skupinsko delo pri interpretacijah knjizevnih besedil, je ta oblika dela priljubljena tudi pri ucencih, kjer pa skupinsko delo ni vsec uciteljem, tam ga tudi ucenci ne marajo.
Pri ocenjevanju Kosovega ucbenika se je pokazalo naslednje: En ucitelj ga je ocenil kot zelo dobrega, devet uciteljev meni, da je ucbenik ustrezen, vendar dodajajo kriticne pripombe, da je prezahteven, presplosen, preobsiren..., pet uciteljev ga ocenjuje kot premalo ustreznega, dva ucitelja pa pravita, da je cisto zanic. Vecina ucencev (66 %) je odgovorila, da jim ucbenik ni vsec. Natancna analiza odgovorov je pokazala: na solah, kjer ucbenik ni vsec uciteljem, tudi ucencem ni oz. kjer je ucbenik vsec uciteljem, tam so tudi ucenci z njim zadovoljni. Pomembno pa se mi zdi, da skoraj vsi ucitelji in ucenci menijo, da je ucbenik prezahteven za vse nizje vrste srednjih sol (poklicne, skrajsani programi...). Za te bi moral obstajati ucbenik v manj zahtevni obliki.
Sicer pa ucitelji poleg primernejsega ucbenika v praksi najbolj pogresajo prirocnike z ustreznimi metodoloskimi usmeritvami, prirocnike s prakticnimi navodili za izvedbo posameznih tem in delovna gradiva (literarne zemljevide, literarne mape itd.).
Ucitelje pri njihovem delu najbolj vznemirja prevelik obseg dela, premajhne moznosti za izpopolnjevanje, premajhna druzbena veljava tega dela in preslabo nagrajevanje, vendar jih kljub tem bistvenim pomanjkljivostim delo se vedno veseli.
Opombe
