|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Iz dela slavisticnih drustev |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Vesna Gomezel |
Porocilo SD Koper o 2. Primorskih slovenisticnih dnevih
(Sezana, 18. - 20. aprila 1991)
Primorska slavisticna drustva (SD Koper, SD Nova Gorica, SD Trst-Gorica-Videm) in koprska ter novogoriska enota Zavoda RS za solstvo so tudi letos pripravili Primorske slovenisticne dneve, tokrat z osrednjo temo Srecko Kosovel. Izvedbeni del prireditve je prevzelo SD Koper.1 Prireditev je potekala deloma v novem sezanskem kulturnem domu, imenovanem prav po Srecku Kosovelu, deloma pa v pesnikovi rojstni hisi, kjer imata danes prostore sezanska osnovna sola in delavska univerza.Prvi dan sta po uvodnih recitacijah sezanskih srednjesolcev in pozdravnih besedah zupana Ivana Vodopivca o Kosovelu spregovorila Ciril Zlobec in Pavle Merku, Primorca, ki sta pesnikovo druzino tudi osebno poznala. Oba sta poudarila, kako zelo pocasi je slovenska literarna kritika sprejemala delo Srecka Kosovela.
Sledil je literarni vecer Zdruzenja knjizevnikov Primorske, na katerem so svoja dela brali Nevin Birsa, Milojka Zizmond, Aleksander Persolja, Vida Mokrin in Jozek Stucin.
Drugega dne so v dopoldanskem, znanstvenoraziskovalnem delu s svojimi referati nastopili primorski slavisti, prevajalci in drugi, ki se tako ali drugace ukvarjajo s Kosovelom: Lucka Cehovin (Cernigoj in druzina Kosovel), Pavle Skrinjar (Kosovelova soba), Marija Pirjevec (Odmevi S. Kosovela v italijanskem kulturnem prostoru), Andreja Duhovnik (Prikaz Kosovela v oblikovanju drugacnih vzgojnoizobrazevalnih programov), Ivana Slamic (Ajdovski literarni ustvarjalci in njihovo branje Kosovela), Jolka Milic (Samoglasnik o ali i? Pesem z metaforicnim ali opisnim koncem?), Danica Filipcic (Evakuacija duha), Marija Vidmar (Problem ogledala v filozofiji, pri Kosovelu in v slovenski knjizevnosti), Franc Cernigoj (Blizu si mi, mrtvi pesnik), Mateja Skrinjar (Podoba krasa v Kosovelovi impresionisticni in ekspresionisticni liriki), Bojan Kranjc (Matematikov pogled na Kons 5).
V popoldanskem delu, namenjenem didakticno-metodicnim pristopom k S. Kosovelu, so s svojimi prispevki sodelovali predvsem ucitelji slovenskega jezika: Zoltan Jan (Kosovel in tehniki), Marjan Strancar (Kons 5, solska interpretacija), Jolanda Ficur (Lirika na razredni stopnji), Jasna Cebron (Kosovelovo pesnistvo za otroke), Nives Lipanje (Kosovel in osmosolci), Metka Morovic (Kosovel ob delu z nadarjenimi ucenci), Alferija Brzan (Kosovel v srednjesolskih ucbenikih). Predavanjem je sledila kratka razprava.
Referati so osebnost in delo Srecka Kosovela osvetlili s stevilnih, tudi popolnoma novih vidikov. Vsa predavanja so bila zanimiva in kakovostna, pripravljena in izvedena na visoki strokovni ravni. Zelo konkretni in s tem za ucitelje slovenskega jezika izredno koristni so bili prikazi solskih interpretacij Kosovelovih pesmi za osnovno in srednje sole. Tako so si primorski ucitelji posredovali lastne izkusnje, pridobljene pri priblizevanju Kosovelovega dela ucencem na razlicnih stopnjah.
Vsi referati bodo objavljeni v eni izmed jesenskih stevilk Primorskih srecanj, reviji za druzboslovje, gospodarstvo in kulturo.
Za tretji dan nacrtovano strokovno ekskurzijo po Krasu z didakticno vpeljavo, ki sta jo pripravila Silvo Fatur in Bogdan Vran, so organizatorji zaradi slabega vremena morali odpovedati in jo prestaviti na soboto, 25. maja.
Opombe
