|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Iz dela slavisticnih drustev |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Predlog aktiva slavistov Srednje zdravstvene sole in gimnazije, Ljubljana, Subiceva 1 za spremembo normativov in standardov za sistematizacijo delovnih mest na srednji soli
Aktiv slavistov Srednje zdravstvene sole in gimnazije se ne strinja z enotno tedensko ucno obveznostjo vseh uciteljev teoreticnih predmetov --- 20 ur tedensko. Sprejemljivejsi se nam je zdel predlog v osnutku kolektivne pogodbe, ki je predvideval 18-urno tedensko obveznost za ucitelje tujih jezikov ter 20-urno za druge ucitelje. Tako diferencirana ucna obveznost se nam zdi tudi edina pot, da bo ucitelj slovenskega jezika vsaj priblizno v enakem polozaju z ostalimi ucitelji, predvsem pa bi tako lahko izboljsal kvaliteto svojega dela.Utemeljitev: Temeljni cilj predmeta slovenski jezik in knjizevnost je usposobiti ucence za vsestransko ucinkovito uporabo jezikovnih (govornih in pisnih) sredstev v razlicnih govornih oziroma sporocevalskih polozajih. (Glej ucni nacrt!)
Novejse raziskave ugotavljajo, da je govorna in pisna usposobljenost slovenskih ucencev iz leta v leto slabsa. To pa je seveda mnogo vec kot samo problem predmetnega podrocja slovenski jezik in knjizevnost, saj je brez temeljitega znanja materinega jezika tezko pricakovati, da bo ucenec uspesen na drugih podrocjih. Brez aktivne rabe jezika ne more biti niti ustvarjalnega misljenja niti ustvarjalnega cloveka.
Slavisti pa ugotavljamo skromno besedisce nasih ucencev, velike pravopisne tezave, zadrego in okornost pri izrazanju in celo nerazumevanje pisnih navodil --- npr. pri nalogah za sprejemni izpit.
Ucitelji slovenskega jezika cutimo dolznost in odgovornost usposobiti ucence, da bodo na koncu solanja zmozni nastopati kot samozavestni tvorci ustnih in pisnih besedil. Tega cilja ni mogoce doseci brez neposrednega spremljanja in usmerjanja vsakega ucenca posebej --- njegovega govornega in pisnega napredovanja, ki pa je pri vsakem ucencu individualno.
Zato je nesporno, da noben drug predmet ne zahteva od ucitelja toliko casa poleg neposrednega dela v razredu. Slavist popravlja doma solske, kontrolne in domace naloge, spremlja in pripravlja seminarsko delo in domace branje. Pri korekturah se ne more zadovoljiti zgolj z odpravljanjem pravopisnih napak, ampak mora ucenca usposobiti tudi funkcijsko in stilno. Tudi pri korekturah se jasno pokaze, da ne zadosca uciteljeva strokovnost na lastnem podrocju, ampak potrebuje izrazito polivalentna znanja (iz psihologije, filozofije, zgodovine, umetnosti, poznati mora druzbena dogajanja in celo dogajanja na podrocju znanosti). Pri ucencih bo popolnoma izgubil ugled, ce bodo ugotovili, da ne spremlja novosti na podrocju leposlovja, gledalisca, filma, televizije... Za vse to je potreben cas! Pisni izdelki nimajo pravega smisla ne ucinka, ce ucenec v njih ne dobi redne povratne informacije.
Slovenscina je edini ucni predmet, ki ga kot zakljucni izpit opravlja celotna generacija ucencev. Ucitelj mora pripraviti in popraviti klavzurne naloge, pripraviti ucence na zakljucni izpit, izdelati izpitne listke in izprasati vse ucence. Tudi ob uvajanju mature bo odgovornost slavistov velika.
Ob uciteljih matematike pa iz leta v leto popravljamo tudi preizkuse znanja za izbirni postopek v srednjo solo. To delo ni nikjer niti omenjeno, kaj sele ovrednoteno.
V svetu se danes priznavajo, v prejsnjih casih pa so tudi pri nas priznavali ucitelju materinscine posebno vlogo tudi z manjso ucno obveznostjo v primerjavi z drugimi predmeti. Starejsi kolegi pravijo, da je bilo to nekaj samo po sebi umevnega. Danes pa slavisti ugotavljamo, da smo v izrazito neenakopravnem polozaju, da smo preobremenjeni in utrujeni. Za ustvarjalno delo je treba veliko casa. Sprasujemo se, kako bo neustvarjalen ucitelj, ki je nezadovoljen sam s seboj, vzgajal ustvarjalnega ucenca.
