Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

V letih 1954 in 1958 so v institutu nastale samostojne sekcije: lingvisticna in slovarska (1954), dialektoloska, leksikoloska, etimolosko-onomasticna sekcija in komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis (1958), ki je bila leta 1972 preimenovana v komisijo za pravopis, pravorecje in gramatiko, leta 1984 pa prikljucena leksikoloski sekciji.

Leta 1975 je bila ustanovljena komisija za historicne slovarje slovenskega jezika.

Po reorganizaciji SAZU in ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU leta 1982 je bil reorganiziran tudi Institut za slovenski jezik. Leta 1986 se je po svojem prvem upravniku akademiku dr. Franu Ramovsu preimenoval v Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa.

V Institutu so danes tele sekcije: leksikoloska sekcija, etimolosko-onomasticna sekcija, sekcija za zgodovino slovenskega jezika, dialektoloska sekcija in sekcija za terminoloske slovarje.

Institut za slovenski jezik so vodili: akademik dr. Fran Ramovs (1945 - 1951), akademik dr. Ivan Grafenauer (1952 - 1958), dopisni clan SAZU dr. Milan Groselj (1958 - 1962, akademik dr. Bratko Kreft (1963 - 1982), akademik dr. Franc Jakopin (1983 - 1989), Vladimir Nartnik (1989 -  ).

Namestnika upravnika Instituta sta bila dr. Rudolf Kolaric (1952 - 1957) in akademik dr. Janko Jurancic (1973 - 1983); pomocnici upravnika sta bili Zvonka Leder-Mancini (1982 - 1985) in Milena Hajnsek-Holz (1985 -  ). Tajnik Instituta je bil Stane Suhadolnik (1964 - 1982).

Delo Instituta usmerja znanstveni svet, ki ga na predlog razreda za filoloske in literarne vede imenuje predsedstvo SAZU.

V Institutu je trenutno redno zaposlenih 39 delavcev, in sicer 3 doktorji znanosti, 7 magistrov, 22 strokovnih sodelavcev, 1 strokovna delavka in 6 tehnicnih delavk.

Za znanstveno oz. raziskovalno delo se v Institutu usposablja 5 mladih raziskovalcev.

Pri posameznih nalogah sodeluje vecje stevilo zunanjih sodelavcev, posebej je treba omeniti terminoloske svetovalce pri Slovarju slovenskega knjiznega jezika in sodelavce v sekciji za terminoloske slovarje.

Leksikoloska sekcija

Glavna naloga sekcije je zbiranje leksikalnega gradiva in izdelava slovarjev. Ves povojni cas je bil posvecen izdelavi Slovarja slovenskega knjiznega jezika.

V sekciji dela zdaj 16 raziskovalcev in 3 tehnicne delavke, z njimi pa sodeluje 7 stalnih zunanjih sodelavcev, obcasno pa tudi vecje stevilo terminoloskih svetovalcev.

Komisija za slovar slovenskega knjiznega jezika, ustanovljena 1946 (?), je bila leta 1954 preimenovana v slovarsko sekcijo, leta 1958 pa v leksikolosko sekcijo.

Zacetno delo sta vodila akademik dr. Fran Ramovs (do 1951) in prof. Jakob Solar (do 1952), od 1954 do 1961 je bil vrsilec dolznosti nacelnika sekcije Bozo Vodusek, od 1962 do 1965 prof. Ivan Tominec, od 1965 do 1982 je bil nacelnik sekcije akademik dr. Janko Jurancic. Vodja Leksikoloske sekcije od leta 1982 je Milena Hajnsek-Holz.

Komisija za slovar slovenskega knjiznega jezika je delovala samostojno v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeni prvi clani so bili F. S. Finzgar, I. Grafenauer, F. Kidric, R. Nahtigal, J. Polec, F. Ramovs in O. Zupancic, ozji strokovni odbor pa so sestavljali F. Ramovs, M. Smalc, J. Solar, M. Rupel. R. Kolaric in A. Bajec; pri delu za slovar je sodelovalo se okrog 40 ekscerptorjev.

Pobuda za izdelavo slovarja (leksikona) slovenskega knjiznega jezika je bila dana ze ob ustanavljanju slovenske akademije v dvajsetih letih, se bolj otipljiva pa je postala zamisel ob ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti 1938. Vendar je delo preprecila vojna.

Potrebo po slovarju slovenskega knjiznega jezika je na slovesni seji skupscine Akademije 8. februarja 1946 utemeljil akademik F. Ramovs in zacrtal smernice dela leksikografskega oddelka, in sicer izdelavo vélikega akademskega slovarja, izpopolnjeno izdajo Pletersnikovega slovarja, izdelavo vélikega terminoloskega slovarja in novo izdajo slovenskega pravopisa.

Za véliki akademski slovar bi bilo potrebno zbrati gradivo iz vseh slovenskih rokopisov in tiskov, gesla pa opremiti s citati, ki bi povedali, kdaj in kje se je beseda prvic pojavila, kaksne pomenske spremembe je dozivela, kdaj je izumrla, kateri drugi izraz jo je zamenjal ipd.

Izpopolnjena izdaja Pletersnikovega slovarja bi zajela gradivo izvirnega in prevodnega leposlovja ter casopisov zadnjih petdeset let.

Zbrano leksikalno gradivo bi bilo v pomoc sekcijam terminoloske komisije pri izdelavi strokovnih slovarjev in kodifikaciji strokovnih izrazov.

V slovenskem pravopisu bi se obravnavala pravilna pisava in izreka knjiznega jezika.

Pod vodstvom akademika F. Ramovsa in J. Solarja so potekala zbiralna dela, ki so jih opravljali visokosolsko izobrazeni slavisti in filologi. Na osnovi zbranega gradiva (1 milijon kartotecnih listkov iz okoli 2.000 izpisanih del) je bil leta 1951 narejen poskus redakcije slovarja, ki je pokazal, da zbrano gradivo mocno presega Pletersnikov slovar v frazeoloskem pogledu v sodobnem knjiznem jeziku, ne nudi pa dovolj podatkov o starosti besed in njihovi geografski razsirjenosti.

S smrtjo akademika F. Ramovsa leta 1951 in odhodom J. Solarja leta 1952 je slovarsko delo za krajsi cas zastalo. Delo je ponovno ozivelo, ko je decembra 1953 prevzel vodstvo sekcije Bozo Vodusek. Narejen je bil nacrt za nadaljnje delo. Metoda izpisovanja se je izpopolnila tako, da so se besede izpisovale v daljsih zvezah, vpeljani so bili tudi popolni izpisi posameznih del. Sprejeto je bilo nacelo, da se véliki akademski slovar in prirocni slovar locita le po obsegu, ne pa po znanstveni obdelavi. Do konca leta 1961 je bilo zbranih okoli 2,5 milijona kartotecnih listkov.

V teh desetih letih se je povecalo stevilo stalno zaposlenih delavcev: Joza Pograjc, por. Meze (1951), Bozo Vodusek (1953), dr. Lino Legisa (1955), tehnicna delavka Marija Dolenc (1957), Ivan Tominec in Stane Suhadolnik (1959), Jela Jencic in Marija Janezic (1961) in dr. France Tomsic kot clan Komisije za gramatiko, filologijo in pravopis (1961).

Uredniski odbor, ki so ga sestavljali dr. Anton Bajec, dr. France Tomsic in Bozo Vodusek, imenovan 1961, je bil leta 1962 razpuscen, imenovan pa je bil novi odbor, ki so ga sprva sestavljali dr. Anton Bajec, Mile Klopcic in dr. France Tomsic, pozneje pa so bili vanj imenovani se dr. Janko Jurancic, dr. Lino Legisa, Stane Suhadolnik (kot tajnik) in dr. Jakob Rigler. Narejen je bil nov nacrt za slovar slovenskega knjiznega jezika --- po vzoru na ceski slovar v stirih knjigah (Slovník spisovného jazyka ceského, Praha 1960, 1964, 1966, 1971). Izpisovati se je zacela novejsa literatura, izvirna in prevodna, znanstvene in solske knjige ter publicistika. Vse zbirke, ki bi prisle v postev za izdelavo nacrtovanega slovarja (splosna zbirka, izpisi iz klasikov, popolni izpisi), so bile zdruzene v enotno kartoteko. Gradivo se je abecedno urejalo in pripravljali so se popisi besed za tako imenovane splosne alfabetarije¹ s podatki o stevilu kartotecnih listkov, o tem, ali je beseda zapisana v Slovenskem pravopisu 1962, v Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovarju, ali je izpisana iz klasikov, ali je dobljena s popolnimi izpisi, kateri strokovnjaki jo predlagajo za sprejem in z opombami pri geslih z malo gradiva. Iz splosnih alfabetarijev so bila po posebnih kriterijih odbrana gesla za slovar sodobnega knjiznega jezika in izdelani alfabetariji.²

Leta 1962 je bila objavljena tudi okroznica o slovarju. Na osnovi pripomb je bil izdelan dokoncni nacrt in pripravljen poskusni snopic, ki so ga naredili A. Bajec, M. Klopcic in F. Tomsic s sodelovanjem L. Legise, S. Suhadolnika in I. Tominca. Po kritikah in pogovorih z domacimi jezikoslovci, terminologi, knjizevniki in tujimi leksikologi, zlasti ceskimi, so bila temeljna slovarska nacela deloma dopolnjena in spremenjena. Prvotni rok za izdelavo slovarja (5 knjig v 10 letih) je bil podaljsan.

Do leta 1964, ko se je zacela redakcija slovarja, so prisli v Leksikolosko sekcijo se Ivanka Kozlevcar, por. Cernelic (1962), Marta Silvester (1963), Zvonka Leder-Mancini, Milena Hajnsek, por. Holz, Tomo Korosec, Ada Muha, por. Vidovic, France Novak (1964) in Viktor Majdic (1966). Leta 1965 je umrl Ivan Tominec.

V letu 1964 sta bila organizirana seminarja za obdelovalce (redaktorske pomocnike) in redaktorje. Ob izdelavi prve knjige je bilo treba resiti se vrsto vprasanj, npr. pomensko razclenitev gesla, tipe razlag, ponazarjalno gradivo, kvalifikacijo besed, sprejemanje in obravnavo strokovnih izrazov. Narejene so bile ankete za naglas in tonematiko; izdelan je bil uvod (62 strani) s splosnimi podatki o slovarju, njegovem znacaju in zgradbi; obdelana je bila slovnicna stran gesla z naglasnimi shemami. Vzporedno z redakcijo gesel sta se izdelovali kartoteki razlag in kvalificiranih besed kot pomagali pri usklajevanju gesel. Pripravljen je bil odzadnji seznam gesel³ po alfabetariju za prvo knjigo A-J, ki je sluzil kot pomoc pri usklajevanju naglasov oz. razlag istih besednih tipov. Za interno rabo so bili pripravljeni Alfabetarij klasikov (1963), Seznam ekscerpiranih del (1965) in Frekvencni slovar z 2.003 najpogosteje rabljenimi besedami (1967).

Za sestavo slovarskega clanka je bilo potrebno analizirati zbrano slovarsko gradivo, prestudirati ustrezno leksikolosko literaturo, besednovrstno in slovnicno opredeliti besedo, ugotoviti pomene in jih ustrezno razloziti, izbrati primerno ponazarjalno gradivo, ugotoviti stilno-plastno vrednost besed oz. besednih zvez, uskladiti besedo v okviru besedne druzine in s pomensko sorodnimi gesli, razcistiti sinonimne odnose. Za mnoga gesla oz. pomene je bilo treba najti se dodatno gradivo ali opraviti dodatne poizvedbe, bodisi pri terminoloskih svetovalcih ali poznavalcih, bodisi pri avtorjih besedil.

Prva knjiga Slovarja slovenskega knjiznega jezika je izsla leta 1970.⁴ Slovar je vzbudil precejsnjo pozornost doma in v tujini. V slovenski kritiki je opazno odklonilno stalisce do nekaterih teoreticnih izhodisc slovarja, medtem ko je za tuje kritike tako zasnova slovarja kot njena izvedba vredna priznanja. O pomenu slovarja za slovenski jezik in narod prica Kidriceva nagrada, podeljena leta 1971.

Ker je izdelava prve knjige trajala dobrih pet let, je bilo po izidu veliko prizadevanj, kako skrajsati rok za izdelavo posamezne knjige. Predsedstvo SAZU in Drzavna zalozba Slovenije sta se leta 1970 dogovorili za triletni, leta 1971 pa za stiriletni rok, kar pa se iz subjektivnih in objektivnih razlogov ni uresnicilo. Menjali so se predsedniki glavnega uredniskega odbora; Mileta Klopcica je leta 1971 nasledil za nekaj mesecev dr. Anton Bajec, nato akademik dr. France Bezlaj (1971-1973) in koncno dr. Janko Jurancic (1973-1984). K delu v glavnem uredniskem odboru sta bila pritegnjena dr. Bojan Cop, dopisni clan SAZU (1972-1983), in Franc Jakopin (1972-1974). Leta 1973 se je upokojil clan glavnega uredniskega odbora dr. France Tomsic. Leta 1971 oz. 1972 sta odsla urednika Viktor Majdic in Tomo Korosec. Leta 1972 je umrla urednica Jela Jencic. V delo so se vkljucili uredniki Jakob Müller (1970), Borislava Kosmrlj, por. Levacic, in Ivanka Sircelj, por. Znidarsic, (1972), Polona Kostanjevec (1973), Martin Ahlin, Zvonka Pezdirc, por. Praznik, in Marjeta Humar (1974). Omenimo naj, da je predsednik dr. France Bezlaj zelel spremeniti koncept slovarja, nove sodelavce pa je bilo treba uvesti v redaktorsko delo, kar je tudi zavrlo delo. Vzporedno z redakcijo so potekala vsa nujna slovarska dela, ekscerpiranje, urejanje gradiva, priprava alfabetarijev za naslednje knjige, izdelava odzadnjega seznama za drugo knjigo, nadaljevanje izpisovanja za kartoteki razlag in kvalificiranih besed.

Druga knjiga Slovarja je izsla leta 1975.⁵

Kljub pritisku SAZU in Drzavne zalozbe Slovenije roka za izdelavo ni bilo mogoce skrajsati, tako da je delo za tretjo knjigo po ze ustaljenem nacinu trajalo pet let, saj je tretja knjiga Slovarja⁶ izsla v zacetku leta 1980 z letnico 1979. Tudi v tem casu je bilo nekaj personalnih sprememb. V delo so se vkljucili uredniki Branka Kalan, por. Lazar, Alenka Jugovic, por. Glozancev, (1977) in Ljudmila Bokal (1979). Upokojila sta se dr. Lino Legisa in Joza Meze (1979), na delo v Komisijo za historicne slovarje je odsel France Novak (1976), na Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete pa mag. Ada Vidovic-Muha (1979).

Vzporedno z redakcijo so potekala tudi druga slovarska dela. Da bi pospesili delo in cim bolj uskladili slovarske clanke, smo pripravili sheme za redakcijo predponskih gesel⁷ in tehnicni prirocnik za redakcijo⁸.

Delo za cetrto knjigo slovarja je trajalo dobrih pet let. Tudi to obdobje ni minilo brez personalnih sprememb. V glavni uredniski odbor so bili kooptirani Milena Hajnsek-Holz, Jakob Müller in Zvonka Leder-Mancini (1982), Ivanka Cernelic in dr. Franc Jakopin (1984), z delom v njem pa so prenehali Stane Suhadolnik (1982), akademik dr. Bojan Cop (1983) in predsednik akademik dr. Janko Jurancic (1984), za novega predsednika pa je bil imenovan akademik dr. Tine Logar (1984-1985). V tem casu se je v delo vkljucilo vec mladih delavcev: Terezija Leben-Pivk (1979-1983), Jerica Kavcic, por. Snoj, Nastja Vojnovic (1979) in Janez Keber (1981, od leta 1970 v Etimolosko-onomasticni sekciji), ki so se skupaj s tistimi, ki so prisli v sekcijo ob koncu 3. knjige, sistematicno uvajali v slovarsko delo. Ob uvajanju so nastali trije redaktorski prirocniki za interno uporabo, ki so jih pripravili S. Suhadolnik, M. Janezic, I. Cernelic, M. Silvester, M. Hajnsek-Holz, J. Meze, Z. Leder-Mancini, J. Müller, J. Rigler, A. Glozancev. Narejen je bil tudi enoten popis kvalifikatorjev in kvalifikatorskih pojasnil za prve tri knjige. Zaradi financne stiske in reorganizacije SAZU (leta 1982 je bil ustanovljen Znanstvenoraziskovalni center SAZU) smo morali odpovedati sodelovanje zunanjim sodelavcem-ekscerptorjem, tipkarjem, alfabetatorjem, urejevalcem gradiva itd. Njihovo delo smo le deloma nadomestili z redno zaposlenimi tehnicnimi delavkami.

Cetrta knjiga je izsla leta 1985.⁹

Peto, zadnjo knjigo smo pripravljali skoraj sest let. Stevilo urednikov se je zmanjsalo. Upokojili sta se Marija Janezic (1982 --- sodelovala se do oktobra 1984) in Marta Silvester (1988), Zvonka Leder-Mancini in Cvetana Tavzes sta bili dodeljeni v Terminolosko komisijo (1985). Leta 1985 sta umrla clana glavnega uredniskega odbora akademik dr. Anton Bajec in dopisni clan SAZU dr. Jakob Rigler. J. Rigler je bil pri prejsnjih knjigah odgovoren za pravopis, pravorecje, oblikoslovje in tonematiko. Za nadaljevanje njegovega dela se je v sodelovanju s clani komisije za pravopis, pravorecje in tonematiko, ki je se posebej skrbela za kontinuiteto obdelave geselskih glav, usposobil Vladimir Nartnik (1986). Predsednik glavnega uredniskega odbora je postal akademik dr. Franc Jakopin (1985), v glavni uredniski odbor pa sta bili imenovani Marjeta Humar in Ivanka Sircelj-Znidarsic (1991).

Poleg sestavljanja slovarskih clankov smo v tem casu opravili se druga dela, pripravili smo stiri alfabetarije za dodatke k prvim stirim knjigam Slovarja, splosni dodatni alfabetarij za peto knjigo, pregledali gradivo in pripravili alfabetarij za dodatke A-S. Na osnovi popisanega gradiva za slovar, ki steje okrog 6 milijonov kartotecnih listkov z okrog 300.000 iztocnicami, smo leta 1987 izdali Besedisce slovenskega jezika.¹⁰

Oktobra 1991 je izsla peta knjiga Slovarja.¹¹ Tako je koncano vec kot 40-letno delo slovenskih jezikoslovcev, jezikoslovcev vec generacij, od tistih, rojenih ob koncu 19. stoletja, do najmlajsih, rojenih v petdesetih letih tega stoletja. Kljub dolgoletnemu delu, personalnim spremembam, generacijskim razlikam, razlicnim pogledom na jezik in kljub razvoju znanosti, seveda tudi jezikoslovja, smo si predvsem prizadevali izdelati sodoben in strokovno zanesljiv slovar, ki naj ucinkuje kot enovito delo.

V okviru Leksikoloske sekcije dela tudi komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Njen predsednik je prof. dr. Joze Toporisic, dopisni clan SAZU, clani pa so redno zaposleni delavci sekcije: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Glozancev, Janez Keber, Branka Lazar, Vladimir Nartnik, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovic, mag. Peter Weiss, Marija Grgic (tajnica) in zunanji sodelavci: akademik dr. Franc Jakopin, dr. Janez Dular, Janko Moder in Stane Suhadolnik.

Sedanja komisija nadaljuje delo, ki so ga opravljali Zavod za kulturo slovenskega jezika (1946-1950), komisija za kulturo slovenskega jezika (1952-1954), komisija za pisavo in izgovarjavo slovenskega jezika (1954-1958), komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis (1958). Leta 1982 je bila pri SAZU in Republiskem komiteju SZDL imenovana komisija za obravnavo Nacrta pravil za novi slovenski pravopis.

Institut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika sta po prvi izdaji Breznik-Ramovsevega Slovenskega pravopisa iz leta 1935 pripravila prvi povojni pravopis.¹²

Leta 1962 je izsel drugi povojni pravopis¹³, ki se poleg pravopisa in pravorecja odlikuje z bogatim slovarjem, saj obsega nad 27.000 gesel z vec kot 100.000 besedami in okoli 200.000 zvezami. Razen sodobnega knjiznega jezika ima tudi precej tujk ter domacih in tujih lastnih imen. V njem so upostevani tudi sirse znani strokovni izrazi. Zaradi bogatega slovarskega dela je dolgo casa nadomescal razlagalni slovar knjiznega jezika.

Od leta 1972 se pripravlja novi slovenski pravopis. O vzrokih za tako dolgo izdelavo je bilo veliko napisanega.

Omenimo le, da je Nacrt pravil za novi slovenski pravopis¹⁴ izsel leta 1981, katerega natis so oskrbeli Jakob Rigler, Stane Suhadolnik in Joze Toporisic. Ob njem je bila siroka javna razprava. Komisija je obravnavala in pretehtala vse pripombe in izdelala Pravila kot prvi del Slovenskega pravopisa¹⁵.

Slovarski del pravopisa se je zacel intenzivneje izdelovati po dokoncanju pete knjige Slovarja slovenskega knjiznega jezika. Slovarski del bo obsegal nad 100.000 gesel. Do zdaj so resena tematska vprasanja in sprejeta metodologija zapisovanja slovarskih clankov, pripravljen geslovnik za crke A-C in opravljena poskusna redakcija okrog 1.000 gesel.

Po dokoncanju Slovarja slovenskega knjiznega jezika se je zacelo delo za enozvezkovni slovar. Delo bo potekalo v zmanjsanem obsegu, ker vecina clanov Leksikoloske sekcije pripravlja slovarski del Slovenskega pravopisa. Pri enozvezkovnem slovarju delajo: Ivanka Cernelic, Milena Hajnsek-Holz, Marjeta Humar, Borislava Kosmrlj-Levacic, Jakob Müller, Ivanka Sircelj-Znidarsic. Slovar bo obsegal okoli 60.000 gesel na priblizno 1.000 straneh, v njem bo zajeto splosno knjizno besedje in sirse rabljeno strokovno izrazje. Namenjen bo sirsemu krogu uporabnikov, bo tudi svetovalec in usmerjevalec na vseh stopnjah izobrazevanja.

Na osnovi gesel iz vseh petih knjig Slovarja slovenskega knjiznega jezika bo izdelan Odzadnji slovar slovenskega knjiznega jezika. Slovar bo temeljno izhodisce za nadaljnje obravnave slovenskega besedotvorja, oblikoslovja in naglasa. Slovar bodo pripravili Milena Hajnsek-Holz, Polona Kostanjevec in mag. Peter Weiss s sodelovanjem tehnicnih delavcev in racunalniskih strokovnjakov.

V nacrtu imamo tudi sinonimni in frazeoloski slovar, vendar bomo morali oba se odloziti zaradi pomanjkanja delavcev in financnih sredstev. Na realizacijo caka tudi avtorski Presernov slovar¹⁶, za katerega je zbral gradivo Stane Suhadolnik. V sekciji je tudi precej listkovnega gradiva iz Cankarjevih Zbranih del.

V dolgorocnem nacrtu sekcije je se veliko nalog. Upajmo, da bo slovenska druzba razumela potrebo po nasem delu, saj pripravljamo temeljna jezikoslovna dela, in nam namenila toliko sredstev, da bomo lahko svoje nacrte uresnicili.

Viri:

1.  Letopis SAZU 1-41, Ljubljana 1943-1991.

2.  Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1976.

3.  Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana 1988.

4.  Arhiv Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa.

Opombe

¹

Splosnih alfabetarijev je petnajst, za vsako knjigo po trije, izdelani so bili v letih 1964, 1968, 1973, 1974 in 1976. Dodatnih splosnih alfabetarijev je pet, izdelani so bili v letih 1967, 1974, 1979, 1983, 1985. Splosni alfabetarij za dodatke je bil pripravljen leta 1985. Gradivo, zbrano po letu 1985, bo v Dodatnem splosnem alfabetariju, ki je v pripravi.

²

Alfabetariji za posamezne knjige so bili izdelani v letih 1964, 1969, 1973, 1977, 1981.

³

Odzadnji seznami gesel so narejeni po alfabetarijih za posamezne knjige. Pripravljeni so bili za interno uporabo v letih 1966, 1970, 1975, 1977 in 1982.

⁴

Slovar slovenskega knjiznega jezika. I, A-H, Ljubljana, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, 1970, 906 str. --- 20.402 gesli in 1.662 podgesel ---
Glavni uredniski odbor: dr. Anton Bajec, univ. prof.; dr. Janko Jurancic, univ. prof.; Mile Klopcic (predsednik), knjizevnik; dr. Lino Legisa, znanstv. svetnik; Stane Suhadolnik (tajnik), v. strok. sodel.; dr. France Tomsic, znanstv. svetnik ---
Uredniki: Milena Hajnsek-Holz, asist.; Marija Janezic, v. strok. sodel.; Jela Jencic, asist,; Tomo Korosec, asist.; Ivanka Kozlevcar, v. strok. sodel.; Zvonka Leder-Mancini, asist.; Viktor Majdic, asist.; Joza Meze, v. strok. sodel.; France Novak, asist.; Marta Silvester, asist.; Ada Vidovic-Muha, asist. ---
Komisije:
za pravopis: glavni uredniski odbor in dr. Jakob Rigler, znanstv. svetnik;
za pravorecje in oblikoslovje: dr. Jakob Rigler s sodelovanjem dr. Antona Bajca, Staneta Suhadolnika in dr. Franceta Tomsica (zacetna dela za pravopis in pravorecje je vodil dr. Joze Toporisic, habil. doc.);
za intonacijo: dr. Jakob Rigler s sodelovanjem dr. Antona Bajca, dr. Tineta Logarja, univ. prof., in Staneta Suhadolnika ---
Pomozni sodelavki: Marija Dolenc; Marija Pajk ---
Zunanji pomocniki urednikov: Marjan Cedilnik, prof.; Dusan Maher, prof.; Boza Plenicar, bibliotekarka; Leopold Stanek, prof.; Ivan Strmole, prof.; Franc Zagar, prof.

⁵

Slovar slovenskega knjiznega jezika. II, I-Na, Ljubljana, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, 1975, 1.030 str. --- 18.532 gesel in 2.284 podgesel ---
Glavni uredniski odbor: dr. Anton Bajec, univ. prof., dopisni clan SAZU; dr. Bojan Cop, univ. prof., dopisni clan SAZU; dr. Janko Jurancic, univ. prof. (predsednik); dr. Lino Legisa, znanstveni svetnik; dr. Jakob Rigler, znanstveni svetnik (za pravopis in pravorecje); Stane Suhadolnik, v. strok. sodel. (tajnik) ---
Uredniki: Ivanka Cernelic, v. strok. sodel.; Milena Hajnsek-Holz, v. strok. sodel.; Marija Janezic, v. strok. sodel.; Borislava Kosmrlj-Levacic, asist.; Zvonka Leder-Mancini, asist.; Joza Meze, v. strok. sodel.; Jakob Müller, asist.; France Novak, v. strok. sodel.; Marta Silvester, v. strok. sodel.; Ivanka Sircelj, asist.; Ada Vidovic-Muha, v. strok. sodel. ---
Pravopis, pravorecje, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik, pri pravopisu deloma tudi dr. Lino Legisa in dr. France Tomsic ---
Pomozni sodelavki: Marija Dolenc; Jana Hafner ---
Zunanja pomocnika urednikov: Marjan Cedilnik, prof.; Franc Zagar, prof. v. sole.

⁶

Slovar slovenskega knjiznega jezika. III, Ne-Pren, Ljubljana, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, 1979, 1.076 str. --- 18.813 gesel in 3.472 podgesel ---
Glavni uredniski odbor: dr. Anton Bajec, univ. prof., redni clan SAZU; dr. Bojan Cop, univ. prof., redni clan SAZU; dr. Janko Jurancic, univ. prof., dopisni clan SAZU (predsednik); dr. Lino Legisa, znanstveni svetnik; dr. Jakob Rigler, znanstveni svetnik (za pravopis in pravorecje); Stane Suhadolnik, v. strok. svetnik. (tajnik) ---
Uredniki: Martin Ahlin, asist.; Ivanka Cernelic, strok. svetnik; Milena Hajnsek-Holz, strok. svetnik; Marjeta Humar, asist.; Marija Janezic, strok. svetnik; Polona Kostanjevec, asist.; Borislava Kosmrlj-Levacic, asist.; Zvonka Leder-Mancini, strok. svetnik; Joza Meze, strok. svetnik; Jakob Müller, v. strok. sodel.; Zvonka Praznik, asist; Marta Silvester, strok. svetnik; Ivanka Sircelj, asist.; Cvetana Tavzes, asist.; mag. Ada Vidovic-Muha, v. strok. sodel. ---
Pravopis, pravorecje, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik ---
Pomozne sodelavke: Ana Anzel, Marija Dolenc; Jana Hafner ---
Zunanji pomocnik urednikov: Marjan Cedilnik, prof.

⁷

Milena Hajnsek-Holz, Redakcijska shema za predpone crk O in P, Ljubljana 1977.

⁸

Marta Silvester, Prirocnik za tehnicno stran redakcije gesel, Ljubljana 1978.

⁹

Slovar slovenskega knjiznega jezika. IV, Preo-S, Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, 1985, 1.125 str. --- 19.357 gesel in 3.172 podgesel. ---
Glavni uredniski odbor: dr. Anton Bajec, redni clan SAZU; Ivanka Cernelic, strok. svetnik; Milena Hajnsek-Holz, strok. svetnik; dr. Franc Jakopin, znanstv. svetnik, dopisni clan SAZU; Zvonka Leder-Mancini, strok. svetnik (za terminologijo); dr. Tine Logar, univ. prof., redni clan SAZU (predsednik); Jakob Müller, strok. svetnik; dr. Jakob Rigler, znanstv. svetnik, dopisni clan SAZU ---
Uredniki: Martin Ahlin, strok. sodel.; Ljudmila Bokal, strok. sodel.; Ivanka Cernelic, strok. svetnik; Alenka Glozancev, strok. sodel.; Milena Hajnsek-Holz, strok. svetnik; Marjeta Humar, v. strok. sodel.; Marija Janezic, prof.; Janez Keber, v. strok. sodel.; Polona Kostanjevec, v. strok. sodel.; Borislava Kosmrlj-Levacic, v. strok. sodel.; Branka Lazar, strok. sodel.; Zvonka Leder-Mancini, strok. svetnik; Jakob Müller, strok. svetnik; Zvonka Praznik, v. strok. sodel.; Marta Silvester, strok. svetnik; Jerica Snoj, strok. sodel.; Ivanka Sircelj, v. strok. sodel.; Cvetana Tavzes, v. strok. sodel; Nastja Vojnovic, strok. sodel. ---
Pravopis, pravorecje, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik ---
Strokovne in tehnicne sodelavke: Marija Dolenc, Jana Hafner; Ana Anzel, Alenka Koren, Irena Orel-Pogacnik, Natasa Slavinec

¹⁰

Besedisce slovenskega jezika, po kartoteki za slovar slovenskega knjiznega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjiznega jezika. --- Interna objava Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 1987 (v dveh knjigah: A-N, O-Z) --- Uredili: Milena Hajnsek-Holz, Marjeta Humar, Franc Jakopin

¹¹

Slovar slovenskega knjiznega jezika. V, T-Z in Dodatki A-S, Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, 1991, 1.056 str. --- 16.038 gesel in 3.298 podgesel. ---
Glavni uredniski odbor: Ivanka Cernelic, strok. svetnik; Milena Hajnsek-Holz, strok. svetnik; Marjeta Humar, strok. svetnik; dr. Franc Jakopin, znanstv. svetnik, redni clan SAZU; Zvonka Leder-Mancini, strok. svetnik; Jakob Müller, strok. svetnik; Ivanka Sircelj-Znidarsic, strok. svetnik ---
s komisijo za pravopis, pravorecje, oblikoslovje in intonacijo: Milena Hajnsek-Holz, strok. svetnik; dr. Franc Jakopin, znanstv. svetnik, redni clan SAZU; dr. Tine Logar, univ. prof., redni clan SAZU; Vladimir Nartnik, v. razisk. sodel.; Stane Suhadolnik, prof. ---
Uredniki: Martin Ahlin, v. strok. sodel.; Ljudmila Bokal, v. strok. sodel.; Ivanka Cernelic, strok. svetnik; Alenka Glozancev, v. strok. sodel.; Milena Hajnsek-Holz, strok. svetnik; Marjeta Humar, strok. svetnik; Janez Keber, v. strok. sodel.; Polona Kostanjevec, v. strok. sodel.; Borislava Kosmrlj-Levacic, strok. svetnik; Branka Lazar, v. strok. sodel.; Jakob Müller, strok. svetnik; Zvonka Praznik, v. strok. sodel.; Jerica Snoj, v. strok. sodel.; Ivanka Sircelj-Znidarsic, strok. svetnik; Nastja Vojnovic, v. strok. sodel. ---
Strokovne in tehnicne sodelavke: Ana Anzel, Jana Hafner, Karmen Nemec, Lucka Ursic

¹²

Slovenski pravopis, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1950, str. 934. --- Uredniski odbor: F. Ramovs, O. Zupancic, A. Bajec, R. Kolaric, M. Rupel, M. Smalc, J. Solar

¹³

Slovenski pravopis, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1962, str. 1054. --- Uredniski odbor: Anton Bajec, Rudolf Kolaric, Lino Legisa, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovre, Matej Smalc, Jakob Solar, France Tomsic

¹⁴

Nacrt pravil za novi slovenski pravopis, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 210

¹⁵

Slovenski pravopis, I. Pravila, SAZU in Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1990, str. 241. --- Uredniski odbor: Joze Toporisic, Franc Jakopin, Janez Menart, Janko Moder, Stane Suhadolnik, Janez Dular, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar, Martin Ahlin

¹⁶

Stane Suhadolnik, Gradivo za Presernov slovar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Institut za slovenski jezik --- Interna objava. Ljubljana 1985, str. 181.