Oblikovne posebnosti hisnih imen v Vnanjih Goricah

Gólica (ulce)

Gorícovci (arícouc)

Krompírjovcem (kramprocm

Sókarje (skare)

Fizólarje (frzvare)

V Avstriji ter Avstro-Ogrski so se Vnanje Gorice razvijale in sirile postopoma in tako je bilo tudi v prvi Jugoslaviji. Pravi prevrat je prinesla sele druga polovica tega stoletja, ko so bliznjo Ljubljano zaceli polniti ljudje z vseh vetrov druge Jugoslavije in je priseljencem s sirsega slovenskega in delno hrvaskega podezelja pogosto ostala le zasebna pozidava mestne okolice. Tudi v Vnanjih Goricah so mocno obdavceni kmetje tedaj zaceli razprodajati zazidalno polje okrog jedra vasi, zlasti pod Dolgo njívo in na Ta nôvi póti, in ob slovenski osamosvojitvi so priseljenci sestavljali ze polovico vnanjih Goricovcev Vnánjcanov. Sezidane nove hise v spalnih naseljih priseljencev, ki so zvecine v mestu zaposleni vozaci, pri tem predstavljajo svet zase, ker se tesnejse vezi z domacini sele oblikujejo predvsem v soli in v cerkvi ter v diskih in v strankah.

Soocenje dveh svetov se mimo nasprotja domacega narecja mestnemu prostorecju kaze tudi v hisnih imenih. Ta se pri hisah domacinov praviloma razhajajo z obstojecimi ali nekdanjimi mlajsimi ali starejsimi priimki hisnih gospodarjev, pa ceprav navsezadnje le glasovno, kakor v primerih:



Cúden	Cúdenj	(cúdi)
Lahárner	Lahájnar	(laxânar)
Mertelj	Mertl	(mértl)
Sífrer	Síflar	(sífler)

Tu pa tam je ze izoblikovano kaksno novo hisno ime tipa Amfora kot ime gostilne oziroma tipov Síd (=sosed) namesto nekdanjega Mózika (=mozka) ali Slavónec namesto nekdanjega Matévza, nastalih ob preprodaji his blizje vaskega jedra. Podobne posamicne spremembe so se pojavljale ze prej, ko je s spremembo dejavnosti na primer nekdanji Krôvec postal Zgánjar. Ocitno novo pa je spet hisno ime Vec ko dóhtar, primerljivo z enobesednim hisnim imenom Drpález, kolikor je slednje res nastalo iz klica Drz pa le (skriváca)!

Posebna hisna imena so torej lastna predvsem staremu vaskemu jedru nasproti skladnosti imen his s priimki njihovih lastnikov v novih naseljih. Posebnim hisnim imenom so pri tem navadno enaka imena hisnih gospodarjev in vcasih gospodinj. V tej zvezi je zanimiv primer, ko se necaki in necakinje iste Sústarjove po stricu Fránclnu imenujejo tudi Fránclnovi (fránclno), po teti Míci pa Míclnovi (míclno). Razhajanje hisnih imen z imeni hisnih gospodarjev je bolj redko in ga na zunaj zaznamuje ze raznotero vezanje s predlogi lege in ne le s predlogom pri (pr) ter opisovanje imen hisnih gospodarjev ali gospodinj s svojilnimi sintagmami tipa Blátova Mára (bwátava mâra) po vzorcih:

Bláto	(na bwát)	Blátov -a	...
Hríb	(na xríb)	Hríbov -a	...
Koríto	(pr karít)	Korítov -a	...
Váhtnica	(u vâxtnc)	Váhtnicin -a	...

Podobno se s sintagmami poimenujejo sprva brezocetni ali prizenjeni gospodarji his, ki so dobile imena po gospodinjah, tipa Jéricin Filíp (rcn flîp) po vzorcih:

Anka	(âka)	Ankin -a	...
Brínovka	(brínoka)	Brínovkin -a	...
Hríbovka	(xríboka)	Hríbovkin -a	...
Jérica	(rca)	Jéricin -a	...

Ustrezno nasprotje predstavljajo svojilne sintagme novejsih hisnih imen, narejenih po krstnih hisnih imenih gospodarjev:

Andréjec	(ndréc)	Andréjcov -a	...
Ivan	(îvan)	Ivanov -a	...
Jóhan	(xan)	Jóhanov -a	...
Matíja	(matîa)	Matíjatov -a	...
Stánko	(stâko)	Stánkotov -a	...
Tóne	(tône)	Tónetov -a	...

Stara hisna imena namrec nastopajo v obojespolnih oblikah, za gospodarje in gospodinje:

Andréjcovec	(ndrecoc)	Andréjcovka	Andréjcov(cov) -a	...
Bésnican	(bsncen)	Bésnicanka	Bésnicanov -a	...
Brínovec	(brínoc)	Brínovka	Brínovcov -a	...
Drobnícovec	(drabnícoc)	Drobnícovka	Drobnícovcov -a	...
Izánec	(izánc)	Izánka	Izáncov -a	...
Józkovec	(iskoc)	Józkovka	Józkov(cov) -a	...
Otresác	(vatrsác)	Otresácka	Otresácov -a	...
Sínkovec	(síkoc)	Sínkovka	Sínkoucou -a	...
Tomázovec	(tamâzoc)	Tomázovka	Tomázov(cov)	...
Ziróvec	(zroc)	Ziróvka	Ziróvcov -a	...

Primerjava s pripisanimi svojilnimi pridevniki razkriva delno teznjo po zblizanju imen hisnih gospodinj s temi pridevniki. Vendar ostaja se veliko drugih samostojnih izpeljav:

Krze	rze)	Krzéla	Krzétov -a	...
Slabe	(swabe)	Slabéla	Slabétov -a	...
Grsák	(sák)	Grsakúlja	Grsákov -a	...
Pezák	(pzák)	Pezakúlja	Pezákov -a	...
Bírt	(brt)	Bírtinja	Bírtov -a	...
Júrcman	(urcman)	Júrcmanica	Júrcmanov -a	...
Józman	(ôzman)	Józmanica	Józmanov -a	...
Kôrlez	(kwarlez)	Kôrlezica	Kôrlezov -a	...
Prímez	(prímez)	Prímezica	Prímezov -a	...
Cámernik	(cámernik)	Cámernica	Cámernikov -a	...
Zahóstnik	(zaxstk)	Zahóstnica	Zahóstnikov -a	...
Kadívnik	(kadîuk)	Kadívnica	Kadívnikov -a	...
Robéznik	(rbezk)	Robéznica	Robéznikov -a	...
Mrák	(mrâk)	Mrákica	Mrákov -a	...
Marínko	(maríka)	Marínkica	Marínkov -a	...
Kovác	(kavác)	Kovacíca	Kovácov -a	...

Izpeljave so posebno znacilne pri imenih his in njihovih gospodarjev na -ar. Imena s to pripono hkrati nakazujejo nekatere dodatne dejavnosti v sicersnjem kmeckem okolju:

Loncár	(vncár)	Loncaríca	Loncárjov -a	...
Zidár	(zdár)	Zidaríca	Zidárjov -a	...
Césnar	(csnar)	Césnarica	Césnarjov -a	...
Znídar	(znîdar)	Znídarica	Znídarjov -a	...
Srákar	(srâkar)	Srákarica	Srákarjov -a	...
Cenkar	(ckar)	Cenkarica	Cenkarjov -a	...
Célar	(cevar)	Célarica	Célarjov -a	...
Dólar	(duler)	Dólarica	Dólarjov -a	...
Bôbnar	(bwabnar)	Bôbnarica	Bôbnarjov -a	...
Méznar	(mznar)	Méznarica	Méznarjov -a	...
Gáspar	(áspar)	Gásparica	Gásparjov -a	...
Kápusar	(kâpsar)	Kápusarica	Kápusarjov -a	...
Zdésar	(zdser)	Zdésarica	Zdésarjov -a	...
Kájzar	(kâzer)	Kájzarica	Kájzarjov -a	...

Res pa je, da je najbolj pogosta popolna ali delna ubranost imen hisnih gospodinj s svojilnimi pridevniki:

Andrejón	(ndrn)	Andrejónovka	Andrejónov -a	...
Antón	(ntn)	Antonóvka	Antónov -a	...
Arnéjcek	(rneck)	Arnéjckovka	Arnéjckov -a	...
Fránclcek	(frânclck)	Fránclckovka	Fránclckov -a	...
Gájster	(ástr)	Gájstrovka	Gájstrov -a	...
Hkávec	(xkâc)	Hkávcovka	Hkávcoc -a	...
Jápelj	(ápl)	Jápljovka	Jápljov -a	...
Kôrl	(kwarl)	Kôrlnovka	Kôrlnov -a	...
Lúkec	(lukc)	Lúkcovka	Lúkcov -a	...
Matícek	(matîck)	Matíckovka	Matíckov -a	...
Petrác	(ptrác)	Petrácovka	Petrácov -a	...
Pétrc	(ptrc)	Pétrcovka	Pétrcov -a	...
Savíncek	(savînck)	Savínckovka	Savínckov -a	...
Símen	(símn)	Símnovka	Símnov -a	...
Tíne	(tîne)	Tínetovka	Tínetov -a	...
Tínec	(tínc)	Tíncovka	Tíncov -a	...

Delna ubranost se kaze v izpeljavni izjemnosti starejsih imen hisnih gospodinj Hkávcovka in Pétrcovka ne le nasproti svojilnim pridevnikom Hkávcov in Pétrcov ter Andréjcov(cov) in Drobnícovcov, ampak tudi nasproti mlajsim imenom hisnih gospodinj Lúkcovka in Tíncovka. Ob ze navedenih pridevniskih dvojnicah Andréjcov(cov), Józkov(cov) in Tomázov(cov) je mimogrede omenljiva se samostalniska dvojnica Césn(ov)ar. Pri starejsih hisnih imenih pa je glede na mlajsa nastajajoca naposled treba opozoriti tudi na pare, ki izdajajo razlicno pregibanje imen podobnih izglasij:

Lúka	(lúka)	Lúkovka	Lúkov -a	...
Jáka	(âka)		Jakatov -a	...
Jápelj	(ápl)	Jápljovka	Jápljov -a	...
Mertl	(mértl)		Mertlnov -a	...

Razlicne oblike istih krstnih imen so vazne za locevanje his tipa Antón in Tóne, kolikor se hisna imena tako ali drugace ne oprilascajo, na eni strani sprico nahajanja Mráka na Vasi (na vas) in na Streméni (na strmen), na drugi strani pa v protistavi Martínov ôce (mrtíno vace) ali Korénova máti (karnava mát). Vse to variiranje je odsev pomembne vloge hisnih imen v vaskem zivljenju, ki ima svoje bolj ali manj trdne posebnosti nasproti mestnemu direndaju.