|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in porocila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Mojca Poznanovic |
Prikupna slovenscina za osnovnosolce
Fanci Moljk: VESELA SOLA SLOVENSCINE, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za solstvo 1991, 117 strani)
Vesela sola slovenscine je tako po svojem nastanku kakor vsebini »posebna« knjiga med prirocniki za pouk materinscine. Nastala je namrec kot izbor iz gradiva za slovenski jezik, ki ga je avtorica Fanci Moljk ze od leta 1978 objavljala v Pionirskem listu za tekmovanje Vesela sola. Priljubljenost njenih jezikovnih in knjizevnoslovstvenih prispevkov je spodbudila profesorico Viko Slabetovo, da je gradivo izbrala, sistematicno uredila in pripravila za knjizno izdajo. Razdelila ga je na tri tematska poglavja: Jezikovna vzgoja, Knjizevnost in film ter slovstvena teorija in Sporocanje.Najobseznejse je poglavje Jezikovna vzgoja, ki vkljucuje vsebine iz skladnje, oblikoslovja, besedoslovja z besedotvorjem in pravopisa. Podrocje skladenjske ravnine jezika obravnava glagolski stavek, stavcne clene in zlozeno poved. Suhoparno nastevanje izbranih jezikovnih vsebin pa o naravi in namenu prirocnika ne pove veliko. Privlacnost knjige je v nacinu posredovanja jezikovnih vsebin in v domiselnih vajah. Za ponazoritev navajam odlomek iz predstavitve stavcnih clenov z naslovom »Stavcni cleni hodijo na trim«:
»KDO je za ta predlog? se je drl OSEBEK.
VSI bomo sli! so se oglasali vsevprek, le predmet je nekaj stokal, da ga boli glava in prislovno dolocilo vzroka je navajalo nekaksen vzrok.
KAJ SE DOGAJA? je povzel besedo POVEDEK, ki ima v druzini, oprostite --- v stavku --- pomembno besedo.
Na izlet se ODPRAVLJAMO, so se pohvalili.« (Moljk: Vesela sola, str. 12)
Duhovito in izvirno so obdelani tudi drugi skladenjski pojmi, dodane vaje in zadolzitve pa so prilagojene starosti ucencev oz. njihovemu predznanju.
Ob izboru iz oblikoslovja lahko ucitelj z ucenci ponovi in utrdi slovnicne kategorije, posebnosti samostalniskih sklanjatev, pridevniske besede, glagole, prislove in predloge. Prevladujejo vaje izbirnega in dopolnjevalnega tipa.
Razdelek o besedoslovju in besedotvorju je namenjen bogatenju besednega zaklada, ob vajah za delo v dvojicah pa ucenci svoje znanje tudi medsebojno dopolnjujejo.
Naslovi »Pravopisni trim«, »Skarjice in predpone«, »Promet in velika zacetnica« pricajo o sprosceni predstavitvi sicer manj priljubljenih pravopisnih vsebin.
V drugem tematskem poglavju Knjizevnost in film ter slovstvena teorija je vecina obdelanih tem namenjena ucencem visjih razredov na predmetni stopnji. Ob utrjevanju pojmov iz literarne teorije (rima, stopica, lirska pesem) lahko ucenci ponovijo znanje o posameznih literarnih ustvarjalcih in njihovih delih. Domiselne so zlasti vaje v obliki kviza, primerne za skupinsko delo v razredu. Nekoliko skromnejsa predstavitev poglavij iz filmske vzgoje pa ima splosnoizobrazevalni znacaj.
Utrjevanju govornih in pisnih navad ucencev je namenjeno tretje tematsko poglavje Sporocanje. Vaje ponujajo veliko moznosti za skupinsko delo v razredu, vplivajo pa tudi na razvijanje kulture govornega nastopa. Z manjsimi spremembami so primerne tudi za motivacijo ucencev na nizji stopnji osnovnosolskega izobrazevanja. Knjiga pa je lahko tudi prirocnik za samostojno delo ucencev, saj so ji dodane resitve vseh primerov.
Vecletno nastajanje gradiva in prvotno drugacna namembnost ne zmanjsujeta pomena prirocnika, ki uspesno zdruzuje »prijetno s koristnim«. K temu prispevajo tudi duhovite ilustracije Boza Kosa, ki smiselno dopolnjujejo besedne razlage.
