Besednjak s Koroskega
Dr. Pavel Apovnik, dr. Ludvik Karnicar: SLOVAR PRAVNEGA IN EKONOMSKEGA JEZIKA, 1. del, nemsko-slovenski. 1989, brez navedbe kraja izida. 398 strani.

Zajetna, lepo izdana in solidno vezana knjiga ze z zunanjim videzom in ob povrsnem pregledu zbuja spostovanje do velikega delovnega napora avtorjev. S sestavljanjem besednjaka za dve stroki sta tako rekoc orala ledino in morala premagati velike ovire. Ze kar na zacetku takega dela stoji tezavna izbira, kaj naj se sprejme v tak slovar --- koliko naj vsebuje splosnih pojmov? S privzemom gospodarskega izrazja je bila ta tezava sicer precej olajsana, saj je gospodarstvo silno siroko podrocje. Prav tako na zacetku pa stoji tudi odlocitev, na kaksen nacin naj besednjak predstavi svojo vsebino. Ker sem zadnjih nekaj let tudi sam sestavljal nemsko-slovenski slovar in sem se v ta namen dobro seznanil s sodobnimi nemskimi slovarji, imam precej teoreticnih in prakticnih izkusenj za presojo, kaj lahko pricakujemo od sodobno izdelanega besednjaka.

Pri Slovarju pravnega jezika me je najbolj presenetilo, da v njem predstavljene besede nimajo naglasov --- brez teh ni noben dober sodobni slovar. Toliko bolj velja to za slovenscino, saj je slovenski naglas zelo zapleten in za tujca neznansko tezaven. In se podobna pomanjkljivost: besede, prevzete v nemscino iz drugih jezikov, bi morale po potrebi imeti naveden izgovor, saj sicer uporabnik ne more vedeti, kako se izgovarjajo besede der Abandon, das Carnet, der Charter, das Clearing, die Courtage, die Courtoisie in podobne.

Pri izdelavi sodobnega besednjaka je eno poglavitnih vodil gospodarnost. Z ene strani se s tem prihrani precej prostora, z druge pa si tudi uporabnik tako prihrani veliko casa, ker je snov podana strnjeno, brez nepotrebnih ponavljanj. Zlasti Dudnov slovar gre pri tem do skrajne mogoce meje in zdruzuje v »gnezda« cimvec gesel, veckrat tudi taka, ki nimajo istih korenov. Pri istopomenskih geslih razlag ne ponavlja, rajsi napoti uporabnika k drugemu geslu. Apovnik-Karnicarjev slovar se teh nacel ne drzi prav dosti. Dvomljiva se mi zdi ze odlocitev, da pri glagolskih geslih navaja obe slovenski obliki, dovrsno in nedovrsno. Zlasti pa bi se dalo se marsikaj drugega zdruziti, da se stvari (predvsem razlage) ne bi ponavljale. Za zgled: Ablehnungsantrag in Ablehnungsgesuch bi se dalo zdruziti, namesto da imata obakrat isto razlago: predlog za izlocitev (sodnika, izvedenca). Ali pa taksna ponovitev: Gepäck abfertigen sprejeti prtljago za prevoz, sprejemati prtljago za prevoz. Takih primerov je se veliko. Se ena potrata prostora: npr. pri geslu Abgabe so navedene in prevedene vse mogoce povezave te besede, pozneje pa vse to prihaja se pri geslih, ki so tu uporabljena v zvezah, torej podvojeno.

Samostalnike iz pridevniske sklanjatve pisejo sodobni slovarji po vecini v obliki (der) Abgeordnete ipd. Nas slovar ima redkejso moznost (ein) Abgeordneter, vendar ima to vcasih slabe posledice. Tako se mu je zgodilo, da ima zapisani gesli Verdächtiger m, Verdächtigte z (ta je, mimogrede povedano, prevedena kot »osmuljenka«), ko v resnici obe obliki obstajata v obeh spolih: Verdächtige m, z, Verdächtigte m, z.

Vse premalo ima slovar podatkov o rabi besed in njihovi vrednosti. V seznamu kratic so sicer navedene kratice za historicno, navadno, nesklonljivo, pogovorno, zastarelo, vendar so v slovarju redko rabljene, nekatere druge pa manjkajo, se zlasti kratica za birokratsko, uradnisko, kar je pri pravnem jeziku pogostno.

Kdor prevaja iz nemscine, ima veliko tezav z mnogimi nemskimi pridevniki, ki v njegovem jeziku nimajo nobene ustreznice. Zato se mi zdi upravicena odlocitev avtorjev slovarja, ki pravita v uvodu: »Kjer ni bilo 'popolne' ustreznice, se je zdelo bolj smotrno ponuditi uporabniku 'definicijski opis'.« Vendar ima ta metoda svoje meje: ce je konsenspflichtig razlozeno takole: »nekaj, za kar si je treba priskrbeti soglasje ali dovoljenje«, je to predolgo, povrhu pa nastaja vtis, kakor da gre za nekaj samostalniskega in ne za pridevnik.

Spet drugod sta avtorja vendarle zapisala besede, ki vsaj po moji vednosti niso nikjer v rabi (morda na Koroskem?), recimo opravitev za Abfertigung, razkladnina za Abladegebühr, abandonirati za abandonnieren, kompetirati za kompetieren, komplementar (zapisano kot komplemetar) za Komplementär, konkludenten za konkludent, in tako se marsikaj.

Pravo uporabnost besednjaka spoznas sele v daljsi rabi, to ali ono pa se pokaze tudi ob prelistavanju. Vprasujem se, koliko sta avtorja (s sodelavci) pri svojem delu uporabljala tuje vire, recimo SSKJ, kak nemsko-slovenski slovar, Verbincev slovar tujk, in se kaj. Bojim se, da ne prav dosti, saj bi sicer v njunem slovarju ne bilo stevilnih pomanjkljivih ali celo napacnih prevodov in razlag, ki se kazejo tudi ze pri povrsnem pregledu. Preden jih nekaj navedem za zgled, bi rad avtorjem polozil na srce, naj pri izdelavi slovensko-nemskega dela vec gledata v nasteta dela, saj navsezadnje bi moralo biti njuno delo bolj ali manj v skladu z normo slovenscine, kakor jo govorimo in pisemo tu pri nas.

Zdaj pa zgledi! Abblenden pac ni »prizgati (!) zasenceno luc«, temvec zasloniti luc; pri glagolu abbrechen manjka najocitnejsi pomen --- »pretrgati (pogovor, pogajanja)«, slovar govori le o splavitvi; pa so se drugi pomeni: podreti, prenehati in se kaj, kar se mi zdi potrebno tudi v pravnem jeziku; Abdeckerei je okorno podano kot »odstranjevanje zivalskih trupel«, po mojem je to konjastvo; za Abfahrt je premalo receno »odhod«, saj to ni vsak odhod, le odhod vozila; Abbau in abbauen imata se kup pomenov, od katerih bi nekateri sodili tudi v tak slovar; eine Aussage ablegen je pravilno prevedeno kot »izpovedati«, po nepotrebnem pa je zraven cist germanizem: »podati izpovedbo«; Abnehmer je preveden takole: 1. uporabnik (npr. toka, plina, vode); 2. odjemalec, 3. kupec; v resnici je »uporabnik« neustrezen, tisto, kar je ob njem v oklepaju, pa velja za »odjemalca«; pri Abruf stoji le prevod »odpoklic«, pa ima beseda se dva pomena iz gospodarskega zivljenja; abschleppen ni »vleci vozilo«, temvec je »odvleci v.«; glagol abstoßen ima cel kup (tudi poslovnih) pomenov, v slovarju pa je samo »prodati pod ceno«; Abmeldebestätigung ni potrdilo o odjavi »prebivalisca«, temvec »bivanja«; kleiner Grenzverkehr je »maloobmejni«, ne »obmejni« promet; kontradiktorisch ni »nasproten«, temvec je »protisloven«; einen Eid ablegen ni (za)priseci, temvec samo »priseci«.

Nekaterih nemskih zvez tudi v velikem Dudnu ni bilo najti, recimo »eine Sache abnötigen«, kar naj bi bilo »vzeti stvar s silo«; ali die Abänderung begehren = »predlagati spremembo«. Da pa avtorja nista »na tekocem« glede danasnje dobre slovenske rabe, kaze na primer »razmak« namesto »razmika« za Abstand, ali pa vec »potrosnikov« (ob raznih geslih), ker ne vesta, da je po vojski potrosnik spodrinil porabnika, zdaj pa se je ta povrnil v rabo. Naj se omenim, da imata avtorja pri clenitvi snovi razdelke razporejene pod a, b, c, d, na c sta pa pozabila.

Kadar nastane nov besednjak, so napake tako rekoc neogibne, tu pa jih je morda le prevec, marsikateri bi se bilo ob drugacnih metodah sestavljanja mogoce ogniti. Podobno velja za tiskovne pomote, ki jih je kar nekaj, ze v samem uvodu so kar tri. Ce bo slovar dozivel novo izdajo, kar bi mu clovek zelo privoscil, se bo dalo vse to popraviti. Mislim pa, da bi bilo dobro, ko bi avtorja v ta namen pritegnila k sodelovanju se koga z nase strani meje.