Izkusnje iz mentorskega dela z raziskovalnimi nalogami srednjesolcev

To so:

a)  priprava za raziskovalno delo
b)  motivacija in izbira mladih raziskovalcev
c)  nacrtovanje in potek raziskovalne naloge.

Subjektivnosti se v tem prikazu kljub objektivizaciji nekaterih problemov nisem mogla niti zelela povsem izogniti, ker je odnos med dijakom in mentorjem vedno enkraten in neponovljiv, odvisen tudi od njunih znacajskih lastnosti in narave naloge same.

A)  Priprava na raziskovalno delo

Menim, da je pravzaprav najpomembnejsi pogoj za uspesno raziskovalno delo postopna in sistematicna priprava dijakov, ki ni omejena samo na obdobje pred zacetkom konkretne naloge, ampak je smiselno vkljucena v ucni proces in v razlicne oblike zunajsolskega dela. pouk knjizevnosti ze sam ponuja veliko oblik in metod s katerimi dijake pripravljamo na raziskovalni pristop k besedni umetnini. To so npr. poskusi samostojne analize besedila, pisanje interpretativnih esejev, strnjevanje in abstrahiranje strokovnega gradiva ob pripravi referatov in seminarskih nalog. Zaradi stevilcnosti razredov in razlicnih interesov ter sposobnosti ucencev pa je to uresnicljivo z diferenciacijo pouka, ko se izlocijo nadarjeni posamezniki, ki imajo moznost dopolnjevati znanje s sodelovanjem v zunajsolskih oblikah dela. Tako sem npr. v okviru literarnega krozka razvila t.i. strokovno sekcijo, v kateri udelezenci ob spoznavanju izbranih literarnih besedil dopolnjujejo svoje znanje iz literarne teorije in zgodovine, posebno pozornost pa namenjamo obvladovanju literarnoestetskega (interpretativnega) in pragmaticnega (strokovnega) branja. pomen obeh vrst branja je nazorno opredelila Metka Kordigel v clanku Branje ali branje¹, v katerem opozarja, da pouk knjizevnosti usmerja predvsem k literarnoestetskemu branju, pri katerem »prevladuje iskanje in zaznavanje pomenskega bogastva literarnega sveta«.² Za raziskovalno delo pa to ne zadosca, nujno je tudi obvladovanje strokovnega branja, ki presega stopnjo zbiranja in prepoznavanja informacij. uvajanju v to vrsto branja so namenjene analize strokovnih besedil z literarnega podrocja, ob katerih dijaki pridobivajo tudi spretnosti izpisovanja in povzemanja.

pomemben del priprave na raziskovalno delo je tudi dovolj natancno védenje o oblikah in stilu strokovnega pisanja. Splosna navodila o obliki in clenitvi raziskovalne naloge lahko dijaki sicer poiscejo v vsakoletni publikaciji ZKOS ob razpisu raziskovalnih tem, natancna in prakticna navodila, primerna tudi za samoizobrazevanje, pa vsebuje prirocnik Mirana Hladnika Prakticni spisovnik ali sola strokovnega ubesedovanja«.³

Mladim raziskovalcem knjizevnosti ne sme biti tuje niti kreativno pisanje, s katerim se lahko seznanijo v literarnih delavnicah, primerna prirocnika pa sta Kreativno pisanje⁴ in Sola kreativnega pisanja⁵.

Seveda pa omenjenga znanja in spretnosti dijak ne pridobi v mesecu ali dveh, temvec v daljsem casovnem obdobju, zato je treba nadarjene dijake pritegniti k razlicnim oblikam poglabljanja znanja.

B)  Motivacija in izbira mladih raziskovalcev

Priprave, s katerimi poskusam pri zainteresiranih dijakih razvijati poglobljen odnos do literarne umetnine, pa niso zagotovilo, da se bodo za raziskovanje res odlocali ustrezni dijaki. Izkusnje so pokazale, da je za raziskovanje literarnih besedil najvec zanimanja med ucenci, ki imajo tudi sami smisel za literarno oblikovanje. Pri mnogih pa se navdusenje kmalu poleze, ko ugotovijo, da terja raziskovalna naloga ob razmahu domisljije in subjektivnega dozivetja besedne umetnine tudi veliko dela, sistematicnosti, natancnosti in seveda vztrajnosti. Zato moznostnim raziskovalcem vedno predstavim nacin dela in tudi lastnosti, ki naj bi jih raziskovalec imel, da bo njegovo delo ustvarjalno in smiselno. Ob ze znanih lastnostih nadarjenih ucencev, velikokrat citiranih v strokovni literaturi (kot so npr. obcutek za sklepanje, analiziranje, abstrahiranje ...) so zazelene tudi duhovitost, fleksibilnost in seveda razvita sposobnost interpretativnega in strokovnega branja. Mnoge izmed teh lastnosti in sposobnosti pa se pri srednjesolskem izobrazevanju sele razvijajo, zato so za tovrstne raziskave primerni sele dijaki tretjega ali cetrtega letnika. Zal pa se vsestransko nadarjeni ucenci velikokrat raje odlocajo za raziskovanje tem iz podrocja t.i. eksaktnih ved (npr. matematike, fizike, kemije), ker imajo preskromno predstavo o tem, kaj bo naloga s podrocja humanisticnih ved pravzaprav prispevala k njihovemu intelektualnemu in osebnostnemu razvoju. Zato sem prepricana, da je najboljsa motivacija individualni pogovor, na katerem jim argumentirano predstavim cilj raziskav, ki je enakovreden spoznanjem tipicnih eksaktnih ved, saj razvija pomembne miselne procese, ki spodbujajo ustvarjalno in kriticno misljenje na vseh podrocjih. Izbira raziskovalcev torej ni nakljucna, saj samo »veselje do branja in pisanja« ni porok za uspesno raziskovanje. Uspesno pa je takrat, kadar mladega cloveka veseli in je sposoben samostojno poiskati izvirne resitve problemov. Kljub temu pa se tako sposobni in samostojni dijaki pri nastajanju naloge potrebujejo mentorjevo vodstvo kot pomoc pri zastojih v raziskovalnem procesu, strokovno svetovanje ali samo potrditev uspesnosti. Sodelovanje pa bo po mojem mnenju ucinkovito, ce odnos med mentorjem in raziskovalcem temelji na medsebojnem zaupanju, prijateljskem odnosu, svobodni izmenjavi idej, predvsem pa mentorjevem spostovanju dijakovih dosezkov ne glede na njihovo »skromnost«. Mentorjeva naloga je pravzaprav nevsiljivo, a zavestno vodenje mladega raziskovalca k visjemu, poglobljenemu in kompleksnejsemu znanju.

C)  Nacrtovanje in potek razsikovalne naloge

Nacrtovanje razsikovalne naloge obsega izbiro ustreznega naslova, dolocitev ciljev raziskave in izdelavo nacrtovalnika.

Kljub primerni literarni razgledanosti so interesi mladih raziskovalcev le radkokdaj omejeni na enega samega avtorja ali konkretno besedilo. Privlacijo jih zlasti primerjalne naloge, ki dajejo najvec moznosti konkretnih ugotovitev. Kadar je odlocitev za naslov se posebej tezavna, ker v zvezi z doloceno skupino avtorjev ali litarnim obdobjem ne najdemo izvirne resitve, so uporabne tudi tehnike ustvarjalnega misljenja; natancno jih je razlozil Vid Pecjak v delu Poti do idej.⁶

V praksi sta se pokazali kot primerna predvsem dve --- tehnika prisilnih povezav in nevihta mozganov, ustrezni tudi za delo v manjsih skupinah. Tehnika prisilnih povezav je ucinkovita pri iskanju naslovov za naloge primerjalnega tipa. Z nakljucno izbiro avtorjev istega zanra, smeri, obdobja nastajajo nepricakovane povezave, med katerimi je veliko neuporabnih, mnoge pa presenecajo s svojo izvirnostjo. Nic manj ucinkovita ni nevihta mozganov, seveda le kot obcasen »pripomocek«, kadar nam zmanjka izvirnih zamisli. Izbira naslova je zelo pomembna, saj tematsko preobsezen naloge, za katere se radi odlocamo, zmanjsujejo kakovost interpretacije.

Za uspesno delo mladih raziskovalcev je se pred zacetkom raziskave potrebna tudi dovolj natancna opredelitev konkretnih ciljev naloge. Izkusnje so pokazale, da usmeritev k povsem konkretnim ciljem ne zavira divergentnega nacina misljenja. To dokazujejo velikokrat zelo izvirne in nenavadne resitve problemov, ki so preverljive in uporabne tudi s stalisca konvergentnega misljenja.

Natancno in smotrno nacrtovanje dela je po mojem mnenju tudi primerna motivacija za mladega raziskovalca. Zato pred zacetkom raziskave vedno pripravimo nacrtovalnik dela. Z njim razdelimo potek raziskave na vec faz (korakov), od preprostejsih k zahtevnejsim, kakor si pri nastajanju naloge tudi sledijo v smiselnem casovnem zaporedju. Vsak raziskovalni korak (faza) je sestavljen iz konkretne naloge, njene uresnicitve in sprotne ocene dosezenega rezultata, ce nam narava naloge to seveda dovoljuje.

Kot zgled navajam splosen nacrtovalnik za teoreticno nalogo iz knjizevnosti. Ta obsega:

1. samostojno zbiranje in izbiranje strokovnega in leposlovnega gradiva;

2. studijsko branje, izpisovanje in povzemanje strokovnega gradiva ter urejanje informacij o izbrani temi;

3. obravnavo konkretnih literarnih besedil z metodami analize, interpretacije in medbesedilnega branja;

4. smiselnourejanje dobljenih ugotovitev, njihovo primerjavo (pri nalogah primerjalnega tipa) ali vzporejanje z ze znanimi ugotovitvami;

5. sintezo ugotovitev in njihovo preverjanje glede na izhodiscni problem naloge;

6. pravopisno in stilno urejanje besedila (tudi bibliografijo kazalo...);

7. tehnicno izvedbo naloge.

Seveda pa med ustvarjalnim procesom lahko prihaja do odmikov do odmikov od osnovnega nacrta, saj je raziskovanje ziv proces, ki terja sprotno prilagajanje tako objektivnim kot subjektivnim okoliscinam.

Po pripravah in izdelavi nacrtovalnika prepustim pobudo raziskovalcem samim, tako da se sestajamo v dolocenih casovnih obdobjih, vendar najmanj dvakrat na mesec. Takrat preverimo, kako delo poteka, in se pogovorimo o morebitnih zastojih, strokovnih tezavah ali nejasnosti pri nastajanju raziskave. Sproti pa spremljam tudi nastajajoce zapise svojih raziskovalcev, tako da k njihovim ugotovitvam, opazanjem in analizam podajam svoje mnenje, vendar le kot pripombo ali spodbudo, nikakor pa ne kot zahtevo, ki bi jo morali upostevati v nalogi. Drugace je seveda s strokovnim neustreznostmi, zlasti z rabo terminologije, ki nam velikokrat povzroca nemalo tezav.

Menim, da tak nacin omogoca dijakom se vedno ustrezno ustvarjalno svobodo, saj velikokrat samo dajejo pobude za tesnejse sodelovanje z mentorjem. To izpricuje, da na srednjesolski stopnji mladega raziskovalca se ni mogoce popolnoma samostojno prepustiti njegovim lastnim sposobnostim, znanju in iznajdljivosti.

Najmanj pomoci potrebujejo raziskovalci pri zacetnih fazah dela: zbiranju gradiva, locevanju bistvenega od nebistvenega, izpisovanju in povzemanju strokovnih besedil, pri cemer so dovolj samostojni in sistematicni.

Zahtevnejsa dela knjizevnoraziskovalne naloge pa sta analiza in poskus interpretacije izbranih besedil. Literarna analiza je kljub natancnosti, ki jo zahteva, mladim raziskovalcem blizu, tako da me njihove ugotovitve, povezane predvsem s stilnim razseznostmi besedila, nemalokrat prijetno presenetijo. Ker pa je stilna analiza zamudna, zlasti pri daljsih pripovednih besedilih, uporabljamo tudi tehniko izsekov, tako da natancno razclenimo samo izbrani odlomek iz integralnega teksta. Pri tem je zelo pomembno, da ugotovitve o razlicnih kategorijah raziskovalci loceno zapisujejo na posamezne liste zaradi vecje preglednosti in poznejsega lazjega vkljucevanja v raziskovalno nalogo. Natancnost je zazelena tudi pri izpisovanju citatov, ki so najveckrat ilustrativno gradivo pri razlagi posameznih pojavov. Poskusi interpretacije so najizvirnejsi del knjizevnoraziskovalnih nalog, zahtevajo pa visok stopnjo abstrahiranja in tudi logicnega povezovanja. Ker se zaradi ohranjanja raziskovalceve izvirnosti intuitivnim in subjektivnim sestavinam v interpretaciji ne moremo izogniti, je njihova pogosta pomanjkljivost neustrezno prepletanje funkcijskih jezikovnih zvrsti, predvsem strokovnega in esejisticnega besedisca. Ne glede an neustreznosti pa v interpretativni del raziskave izraziteje ne posegam, saj je prav ta zaradi izvirnosti dokaz raziskovalceve ustvarjalnosti. Zato se, ce je le mozno, omejim samo na pobude in pripombe, ki jih raziskovalci upostevajo ali pa zavrnejo.

Gotovo pa tudi jezikovne, pravopisne in stilne urejenosti besedila ne smemo prepustiti nakljucju, odvec pa ni niti ponovno preverjanje smiselne clenitve besedila in ustreznosti dobljenih rezultatov glede na zastavljene raziskovalne cilje.

V tem zapisu sem torej predstavila nekaj izkusenj, spoznanj in ugotovitev, ki pa so le ena izmed stevilnih moznosti ustvarjalnega odnosa med dijakom in mentorjem pri nastajanju raziskovalnega dela. Za resnicno objektivni premislek o tej problematiki pa bi bilo treba zbrati izkusnje vec mentorjev, ki uspesno usmerjajo mlade raziskovalce.

Literatura

¹

Metka Kordigel, Branje ali branje. JiS 1991/92, st. 3-4.

²

M. Kordigel, Branje ali branje. JiS 1991/92, st. 3-4, str. 80.

³

Miran Hladnik, Prakticni spisovnik ali sola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana, 1991.

⁴

Milena Blazic', Kreativno pisanje. Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport. Ljubljana, 1992.

⁵

Andrej Blatnik (ur.), Sola kreativnega pisanja. Aleph, 1990.

⁶

Vid Pecjak, Poti do idej. Ljubljana, 1990 (samozalozba).