Zanimiva slovenscina
Berta Golob: Igrarije besedne carovnije, Dezela Slovnicarija,
Jezikovni vozli, Sporocanje v Pticjem logu, Zive besede,
Izslo pri Mladinski knjigi od 1982 do 1992.

Vse te knjige so bogato ilustrirane: vecinoma jih je domiselno ilustriral Marjan Mancek, edino Igrarije besedne carovnije je s celostranskimi ilustracijami opremil Daniel Demsar. V nekaterih primerih pomenijo ilustracije pravo razlago jezikovnega znamenja, npr. Lacni solarji so pojedli M(m)atevza. --- Dar in Maja nosita iste (enake) hlace. --- Vsak naj pomete pred mojim (svojim) pragom. V vecini primerov pa so ilustracije opora, da si mladi bralci stvari laze predstavljajo, se ob njih nasmejejo in si jih potem bolje zapomnijo.

Oglejmo si, kako Berta Golob razlaga jezikovne probleme in katera jezikovna poglavja obdeluje.

Razlage v nizjih razredih so precej literarizirane (rimane, antropomorfizirane, izvirne), razlage v visjih razredih pa se priblizujejo znanstvenim (takim s termini, ilustrativnimi primeri, definicijami). Naj navedem nekaj primerov:

Besede so igrace. Z njimi se pomen obraca. Crv - vrc, cepec - cepec, tepec - cepet, kos - sok, rob - bor, sasa - sas, tam - mat.
               Dezela Slovnicarija

Nekaj slisim, pa nic ne vidim. Vrt, smrt, crv, vrv, brv. V teh besedah slisim polglasnik. Kam neki se je skril? Aha. Pred glas R se je vrinil! Igra se skrivalnice.
               Dezela Slovnicarija

»Pa mi povej,« je dejal U, »zakaj sem jaz pri Urski velik, pri uri pa majhen.« »Urska je ime. Na zacetku imen ste crke spostovane. Pisemo vas z veliko.«
               Sporocanje v Pticjem logu

Otroci samostalnik takoj spoznajo, ker je med prebivalci Slovnicarije najmanj siten gospod. Vprasas ga kdo ali kaj, on pa ti navede brez stevila imen, predmetov in pojmov.
               Dezela Slovnicarija

Kar spomnite se, kako iz leta v leto spoznavate zakonitosti knjiznega jezika. Ucite se, kako je treba izgovarjati glasove, da na primer kratkih naglasenih samoglasnikov v knjiznem jeziku ne izgovarjamo kot polglasnik (brat : brt, ptic : ptc, kruh : krh...), da ima mestnik samostalnikov moskega in srednjega spola koncnico -u in ne -i (v mestu, pri bratu, ne v mesti, pri brati).
               Zive besede

To, kar je jezikovno pravilno, ni vedno tudi slogovno ustrezno. Poved »Seja se je koncala, ko je v zvoniku udarilo poldan« je jezikovno popolnoma pravilna, za zapisnik pa neustrezna. /.../ Poglejmo se nasprotni primer: poved »A ves, da ste od hudica, ta cajteng je dober« ne sodi v zborni jezik, pisatelj pa jo je mirno zapisal, ker je hotel pripoved razgibati ravno s tem.
               Zive besede

Na mnogih mestih v knjizicah je z narobnimi povedmi ali besedili dosezena humornost, hkrati pa se mimogrede zavemo tega ali onega slovnicnega oziroma slogovnega pravila. Na primer:

Bostjansolarzbledajenapisalspisovetru.
               Igrarije

No vem br ska me gla je zo pr no mr zla.
               Dezela Slovnicarija

Mirko in Marko sta se prepirala za nic prazen. Nista se mogla zediniti, kdo bo nesel olupke krompirjeve na smetisce bliznje.
               Dezela Slovnicarija

Zlata ribica je zivela v akvariju pika
               Dezela Slovnicarija

Popraviti je treba sklopko vasega ljubkega avtomobila.
(Popraviti je treba sklopko.)
               Zive besede

Zdaj, ko smo si ogledali nacin razlaganja v teh knjizicah, si oglejmo se, katera jezikovna vprasanja so tako obdelana. Glasovi, polglasnik v besedah tipa vrt, glasovna vrednost crk o in e, zvocniska sklopa lj in nj, zlogovanje, besedne druzine, sopomenke (sinonimi), enakozvocnice (homonimi), blizuzvocnice (paronimi), manjsalnice, popacenke (barbarizmi), samostalniki, samoedninski in samomnozinski samostalniki, lastna imena, slovnicni spol za zivali, katerih naravni spol ni ociten (epiceni), pridevniki tipa malinov sirup, primerniki tipa visja sola, zaimki moj in svoj oz. isti in enak, glagoli za zivalsko oglasanje, glagolniki, primere (komparacije), rekla, pregovori, pripovedne, vprasalne in vzklicne povedi, nebesedno in besedno sporocanje, razclenjenost spisa, jezikovna zvrstnost, jezikovna pravilnost, slogovna ustreznost. Nekateri od teh jezikovnih problemov so obdelani celo po veckrat, npr. lastna imena, manjsalnice, sopomenke. Obstajajo pa stevilne slovnicne vaje, o katerih ni nobene besede, npr. dolocanje stavcnih clenov, dolocanje besednih vrst, spreganje, sklanjanje, oblikoglasno zapisovanje, postavljanje nekoncnih locil itd. Kaze, da se vsa slovnica ne da predstaviti na zanimiv nacin.

Navduseni bralci mislijo, da bi bilo mogoce ves jezikovni pouk zasnovati tako igrivo, kot to zmore Berta Golob. Strogi jezikoslovci pa ocitajo njenim knjizicam preveliko literarnost, stilisticnost in Zivim besedam celo nepotrebno razvlecenost. Sumijo, koliko se bo dalo ta spoznanja prenasati na nove primere. Ko pretresam ti dve mnenji, se mi ocrtava vmesno. Obcudujem avtoricino nezavrtost, neodvisnost od ucenih formulacij, smisel za poenostavljanje, igrivost, iznajdljivost; hkrati pa dvomim, da bi se vsa ucna snov, ki jo potrebuje ucenec za dobro obvladovanje materinscine, lahko pridobila s taksno lahkoto. Takele knjizice ne morejo dati sistematicnega znanja, so pa izvrstno motivacijsko sredstvo. Prebujajo vedozeljnost ucencev na jezikovnem podrocju, ugodno razpolozenje, da slovnice ne podcenjujejo, ampak jo imajo radi. Uciteljem, ki se prizadevajo za prijazno solo, dajejo veliko novih zamisli, kako naj organizirajo ure zanimivega jezikoslovnega pouka. Te prikupne slikanice me potrjujejo v prepricanju, da poleg temeljnih del sodobnega jezikoslovja, ki jih razumejo samo poglobljeno izobrazeni strokovnjaki za jezik, potrebujemo se veliko knjig, ki odgovarjajo na stevilna vprasanja o jeziku, ki si jih zastavljajo manj usposobljeni ljudje: ucenci osnovne sole, srednjesolci in povprecni izobrazenci.