Bralne navade srednjesolcev na srednji zdravstveni soli in gimnaziji

V raziskovalni nalogi sem skusala raziskati, koliko in kaj srednjesolci berejo ter kaj jim branje pomeni. Zanimalo me je tudi, kako televizija in druga mnozicna obcila vplivajo na bralne navade, vpliv pripovedovanja pravljic v otrostvu na bralno mrzlico in razlike med bralnimi navadami gimnazijcev in bodocih zdravstvenih tehnikov na nasi soli pa tudi vpliv izobrazbe starsev, ucnega uspeha in nekaterih drugih dejavnikov na branje.

Z raziskavo zelim prispevati k boljsemu poznavanju bralnih navad mladih in spodbuditi k razmisljanju, ali je branje za razvoj clovekove osebnosti pomembno.

2.  Metoda

2.1  Vzorec

Anketirala sem 366 dijakov Srednje zdravstvene sole in gimnazije. Izbrala sem 12 razredov, in sicer 6 oddelkov gimnazijcev in 6 oddelkov dijakov zdravstvene usmeritve. Teh 6 oddelkov vkljucuje tri razrede prvih in tri razrede drugih letnikov. Povprecna starost anketirancev je 14,7 leta. Anketirance sestavlja 84,4 % (309) deklet in 15,6 % (57) fantov. Od tega je 48,4 % (177) gimnazijcev in 51,6 % (189) dijakov zdravstvenih oddelkov. Povprecni ucni uspeh anketirancev je 3,4, povprecna izobrazba starsev pa je koncana srednja sola.

2.2  Izvedba ankete

Anketo sem izvedla februarja 1992. Sestavila sem jo na podlagi podobne raziskave Gregorja Kocijana in Martina Znidarsica v delu Knjiga in bralci (1, 2). Dijaki so morali na anketnem listu obkroziti ali dopisati njim ustrezni odgovor, nekatere svoje trditve pa so morali tudi utemeljiti. Pred resevanjem ankete sem jim razlozila namen svoje raziskave in jim med resevanjem pomagala s tolmacenjem nejasnosti.

2.3  Kaj sem hotela z anketo izvedeti?

V prvem delu so me zanimali njihova starost, spol, usmeritev, ucni uspeh in izobrazba starsev. V drugem delu pa me je zanimalo, koliko berejo, kaj berejo, zakaj berejo, kaj menijo o obveznem ctivu za domace branje, ali so kdaj imeli bralno mrzlico in ali so jim starsi v otrostvu pripovedovali pravljice. Zanimalo me je, kje v glavnem dobijo knjige, kako obsezna je njihova druzinska knjiznica, koliko berejo njihovi starsi in koliko ur na teden posvetijo gledanju televizije.

2.4  Obdelava podatkov

V anketi dobljene podatke sem obdelala s programom za delo z relacijskimi bazami podatkov DBASE 3+, rezultate pa sem uredila z urejevalnikom besedil MS Word for Windows 1.1 in programom za obdelavo tabel MS Excel 2.1.

3. Rezultati

Preglednica 1 - Priljubljenost razlicnih knjiznih zvrsti

KNJIZNE ZVRSTI:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
ljubezenski roman	72,5 %	12,3 %	46,3 %	78,8 %	63,1 %
zgodovinski roman	23,6 %	42,1 %	34,5 %	19,1 %	26,5 %
pustolovski roman	45,0 %	56,1 %	52,5 %	41,3 %	46,7 %
vojni roman	6,5 %	26,3 %	13,0 %	6,4 %	9,6 %
kriminalni roman	37,9 %	47,4 %	35,6 %	42,9 %	39,3 %
detektivski roman	32,7 %	36,8 %	32,2 %	34,4 %	33,3 %
zivljenjepisi	17,8 %	19,3 %	18,1 %	18,0 %	18,0 %
potopisi	8,4 %	17,5 %	13,6 %	6,4 %	9,8 %
humoristicna dela	50,8 %	38,6 %	50,8 %	47,1 %	48,9 %
poljudnoznanstvena lit.	11,0 %	28,1 %	17,0 %	10,6 %	13,7 %
prirocniki	18,1 %	8,8 %	10,7 %	22,2 %	16,7 %
poezija	9,7 %	10,5 %	13,6 %	6,4 %	9,8 %

4,1 % dijakov je poleg v preglednici nastetih knjiznih zvrsti navedlo, da radi berejo znanstvenofantasticno literaturo, knjige o zivalih, knjige o Indiji in indijski religiji, enciklopedije, psiholosko literaturo, grozljivke in pravljice.

Preglednica 2 - Branje trivialne literature

BRANJE TRIVIALNE LITERATURE:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
da	49,5 %	7,0 %	28,2 %	61,4 %	42,9 %
ne	11,7 %	73,7 %	37,9 %	5,8 %	21,3 %
vcasih	37,5 %	17,5 %	38,4 %	30,7 %	34,4 %
ni odgovora	1,3 %	1,8 %	0,5 %	2,1 %	1,4 %

Preglednica 3 - Branje glede na avtorja

BRANJE GLEDE NA AVTORJA:	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
pretezno tuji avtorji	70,6 %	77,3 %	74,0 %
pretezno domaci avtorji	0,6 %	0,5 %	0,6 %
enako tuji in domaci	26,6 %	21,7 %	24,0 %
ni odgovora	2,2 %	0,5 %	1,4 %

Preglednica 4 - Vpliv domacega branja

VPLIV DOMACEGA BRANJA:	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
pozitiven	66,1 %	38,6 %	51,9 %
negativen	11,3 %	19,6 %	15,6 %
ne vem	22,0 %	41,3 %	32,0 %
ni odgovora	0,6 %	0,5 %	0,5 %

Preglednica 5 - Bralna mrzlica

BRALNA MRZLICA:	dekleta	fantje	skupno
da	50,8 %	50,9 %	50,8 %
ne	48,5 %	45,6 %	48,1 %
ni odgovora	0,7 %	3,5 %	1,1 %

Preglednica 6 - Branje v srednji soli

BRANJE V SREDNJI SOLI:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
vec kot v OS	31,4 %	40,4 %	43,5 %	22,8 %	32,8 %
manj kot v OS	41,7 %	33,3 %	36,2 %	44,4 %	40,4 %
enako kot v OS	26,9 %	26,3 %	20,3 %	32,8 %	26,8 %

Preglednica 7 - Pravljice

PRAVLJICE:	skupno
so mi brali	9,0 %
so mi pripovedovali	12,6 %
so mi brali in pripovedovali	72,4 %
niti brali niti pripovedovali	6,0 %

Preglednica 8 - Priljubljenost stripa

PRILJUBLJENOST STRIPA VCASIH:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
bolj kot knjiga	70,2 %	86,0 %	72,4 %	73,0 %	72,7 %
manj kot knjiga	23,6 %	10,5 %	20,3 %	22,8 %	21,6 %
ni odgovora	6,2 %	3,5 %	7,3 %	4,2 %	5,7 %
PRILJUBLJENOST STRIPA DANES:
bolj kot knjiga	11,7 %	28,1 %	16,4 %	12,2 %	14,2 %
manj kot knjiga	81,5 %	56,1 %	72,3 %	82,5 %	77,6 %
ni odgovora	6,8 %	15,8 %	11,3 %	5,3 %	8,2 %

Povprecna starost anketirancev ob prvem srecanju s stripom je bila 6,8 leta. Bralno mrzlico pa so imeli pri 12,6 leta.

Graf 1 - Viri literature

NAJRAJE BEREJO:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
na pocitnicah	38,2 %	33,3 %	40,7 %	34,4 %	37,5 %
ob koncu tedna	11,9 %	0,0 %	3,9 %	15,9 %	10,1 %
med solskim letom	3,2 %	17,5 %	8,5 %	2,6 %	5,5 %
na potovanju	5,2 %	8,8 %	4,5 %	6,9 %	5,7 %
skozi vse leto enako	32,4 %	31,6 %	32,2 %	32,3 %	32,2 %
ni odgovora	9,1 %	8,8 %	10,2 %	7,9 %	9,0 %
ZAKAJ BEREJO:
zaradi custvene rasti	4,2 %	3,5 %	6,2 %	2,1 %	4,1 %
zaradi intelektualne rasti	6,5 %	26,3 %	14,7 %	4,8 %	9,6 %
zaradi sprostitve in zabave	59,9 %	33,3 %	49,7 %	61,4 %	55,7 %
zaradi preganjanja dolgcasa	11,3 %	12,3 %	10,2 %	12,7 %	11,5 %
drugo					16,7 %
ni odgovora					2,4 %

Za druge vzroke branja so anketiranci navajali: sirjenje besednega zaklada, prisilo v soli, privlacnost vsebine. V rubriki drugo so upostevani tudi tisti navedki, kjer so anketiranci obkrozili po vec odgovorov.

Preglednica 10 - Koliko berejo? Ali berejo casopise in revije? Kaj berejo?

KOLIKO BEREJO:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
veliko			15,8 %	12,7 %	14,2 %
srednje			59,9 %	67,7 %	63,9 %
malo			21,5 %	18,0 %	19,7 %
ni odgovora			2,8 %	1,6 %	2,2 %
ALI BEREJO CASOPISE IN REVIJE:
da	71,2 %	77,2 %	72,3 %	72,0 %	72,2 %
ne	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %
vcasih	25,9 %	21,1 %	24,3 %	25,9 %	25,1 %
ni odgovora	2,9 %	1,7 %	3,4 %	2,1 %	2,7 %
KAJ RAJE BEREJO:
knjige	50,2 %	33,3 %	49,7 %	45,5 %	47,5 %
stripe	1,6 %	7,0 %	3,4 %	1,6 %	2,5 %
casopise in revije	45,0 %	54,4 %	43,5 %	49,2 %	46,4 %
ni odgovora	3,2 %	5,3 %	3,4 %	3,7 %	3,6 %

V rubriki drugo so anketiranci pisali, da so si ljubezen do branja vcepili sami, nekateri so navajali sorodnike, nekateri pa so obkrozevali vec odgovorov hkrati. Sem spadajo tudi dijaki, ki so trdili, da nimajo ljubezni do branja.

Graf 2 - Ljubezen do branja so jim vcepili

ALI JIM TV KRADE CAS ZA BRANJE:	dekleta	fantje	gimnazijci	zdr. tehniki	skupno
da	17,2 %	14,0 %	16,4 %	16,9 %	16,7 %
ne	45,6 %	43,9 %	44,1 %	46,6 %	45,3 %
vcasih	35,9 %	40,3 %	37,3 %	36,0 %	36,6 %
ni odgovora	1,3 %	1,8 %	2,2 %	0,5 %	1,4 %
KAJ RAJE POCNEJO:
beres	25,9 %	19,3 %	28,2 %	21,7 %	24,9 %
gledas TV	56,0 %	61,4 %	55,4 %	58,2 %	56,8 %
oboje enako rad	12,3 %	15,8 %	11,3 %	14,3 %	12,8 %
ni odgovora	5,8 %	3,5 %	5,1 %	5,8 %	5,5 %

Srednjesolci berejo povprecno 1,8 ure na dan, in sicer zdravstveni tehniki 1,6 ure na dan, gimnazijci pa 2,0 ure na dan. Med spoloma ni bistvenih razlik.

Gledanju televizijskega programa posvetijo 12,1 ure na teden, od tega zdravstveni tehniki 12,2 ure na teden, gimnazijci pa 12,0 ure na teden. Zanimivo je, da fantje gledajo TV 15,6 ure na teden, dekleta pa 11,4 ure na teden.

Njihovi starsi berejo povprecno 10,3 ure na teden.

Med najljubse avtorje anketirancev sodijo Victoria Holt, Konsalik, D. Steel, Agatha Christie, S. Sheldon, Carl May, Edgar Wallace in Jules Verne.

Njihove najljubse knjige pa so: Mi, otroci s postaje ZOO, Kirurginja, Zimska vrtnica, Demonski ljubimec, Diamantna dinastija, Macje pokopalisce, Angelika, Cipke, Gimnazijka...

Rezultati ankete potrjujejo tipologijo bralnega razvoja Metke Kordigel, saj se je izkazalo, da dijaki, ki so jim starsi pripovedovali ali brali pravljice, vec berejo kot tisti, ki jim starsi niso pripovedovali pravljic v otrostvu.

V preglednici 1 lahko vidimo, da dekleta berejo pretezno ljubezenske romane, humoristicna dela in pustolovske romane, fantje pa berejo pretezno pustolovske, kriminalne in zgodovinske romane. Najvecja razlika med spoloma je opazna pri branju ljubezenskih romanov. Zaradi tega je opazna tudi razlika v branju te zvrsti glede usmeritve, saj predstavlja delez fantov v zdravstvenih oddelkih le 2,6 %, delez fantov v gimnazijskih oddelkih pa 29,4 %.

V preglednici 9 vidimo, da berejo srednjesolci pretezno zaradi sprostitve in zabave. Glede na to, kaj dijaki najraje berejo in zakaj berejo, bi jih lahko po Giehrlovi tipologiji bralcev uvrstili med emocionalno-fantasticne bralce.

V preglednici 5 vidimo, da je 50,8 % srednjesolcev imelo bralno mrzlico, 48,1 % pa ne. Razlika je torej zelo majhna. Pri tem ni opazne razlike pri delitvi na spol. Opazila sem tudi, da kar 6,0 % dijakom starsi niso pripovedovali ne brali pravljic, kar se danes kaze v tem, da ti dijaki manj berejo. V isti preglednici je prikazana priljubljenost stripa nekoc in danes. 72,7 % dijakom se je zdel strip vcasih bolj zanimiv kot knjiga, danes pa se zdi manj zanimiv kot knjiga kar 77,6 % srednjesolcem. 40,4 % dijakov pravi, da berejo v srednji soli manj kot v osnovni soli. To utemeljujejo s tem, da imajo vse manj prostega casa, ker jim ga jemlje ucenje. Preostali prosti cas pa raje posvetijo drugim stvarem (npr. sportu). Dijaki, ki berejo vec kot v osnovni soli (32,8 %), to razlagajo s tem, da imajo sedaj obseznejsa domaca branja, da so jim knjige sedaj bolj vsec, nekateri pa pravijo, da zaradi prisile.

Preglednica 12 - Korelacije

ZAKAJ BEREJO:	knjige	stripi	casopisi in revije	ni odg.
zaradi custvene rasti	80,0 %	0,0 %	20,0 %	0,0 %
zaradi intelektualne rasti	54,3 %	2,9 %	42,8 %	0,0 %
zaradi sprostitve in zabave	49,5 %	1,5 %	46,1 %	2,9 %
zaradi preganjanja dolgcasa	19,0 %	4,8 %	71,4 %	4,8 %

	Povprecno branje na dan
UCNI USPEH:
odlicen	2,3 ure
prav dober	1,6 ure
dober	1,8 ure
zadosten	1,8 ure
nezadosten	2,7 ure
OCENA PRI SLOVENSCINI:
odlicno (5)	1,7 ure
prav dobro (4)	2,1 ure
dobro (3)	1,8 ure
zadostno (2)	1,6 ure
nezadostno (1)	1,8 ure
IZOBRAZBA STARSEV:
SS ali vec	1,8 ure
OS ali manj	1,4 ure
DRUZINSKA KNJIZNICA:
manj kot 200 knjig	1,7 ure
200 do 500 knjig	1,7 ure
500 do 1000 knjig	2,0 ure
vec kot 1000 knjig	2,1 ure
LJUBEZEN DO BRANJA SO JIM VCEPILI:
starsi	1,7 ure
v soli	1,6 ure
prijatelji	1,7 ure
ZAKAJ BEREJO:
zaradi custvene rasti	2,7 ure
zaradi intelektualne rasti	2,1 ure
zaradi sprostitve in zabave	1,7 ure
zaradi preganjanja dolgcasa	1,3 ure
KAJ RAJE POCNEJO:
beres	2,2 ure
gledas TV	1,6 ure
oboje enako rad	1,9 ure
ALI SO IMELI BRALNO MRZLICO:
da	1,9 ure
ne	1,7 ure
VPLIV DOMACEGA BRANJA:
pozitiven	1,8 ure
negativen	1,8 ure
ne ve	1,7 ure
STARSI SO JIM PRAVLJICE:
brali	1,7 ure
pripovedovali	1,8 ure
brali in pripovedovali	1,8 ure
niti brali niti pripovedovali	1,6 ure
PRILJUBLJENOST STRIPA:
bolj kot knjiga	1,7 ure
manj kot knjiga	1,9 ure
PRILJUBLJENOST STRIPA DANES:
bolj kot knjiga	1,9 ure
manj kot knjiga	1,8 ure
BRANJE TRIVIALNE LITERATURE:
da	1,6 ure
ne	1,7 ure
vcasih	2,1 ure
KAJ NAJRAJE BEREJO:
knjige	2,0 ure
stripe	1,0 ure
casopise in revije	1,7 ure
ALI JIM TV KRADE CAS:
da	1,8 ure
ne	1,8 ure
vcasih	1,8 ure

Ker sem menila, da je pripovedovanje pravljic v otrostvu zelo pomembno za nadaljnji razvoj bralnih navad, sem obiskala Pionirsko knjiznico v Ljubljani, kjer sem se pogovarjala z g. Tilko Jamnik, voditeljico Ur pravljic in Igralnih ur. V Pionirski knjiznici izvajajo Ure pravljic in Igralne ure z namenom, da bi otrokom ze v zgodnjem otrostvu predstavili knjigo kot nekaj lepega, prijetnega in pomembnega v zivljenju. Na Urah pravljic g. Tilka Jamnik otrokom pripoveduje pravljice in se nato o pravljicah z njimi pogovarja. S tem jim hoce predstaviti knjige oz. leposlovje kot zvrst umetnosti. Na Igralnih urah pa si otroci izberejo temo pogovora in si pri tem pomagajo s knjigami. S tem je knjiga predstavljena tudi kot predmet, s katerim si pomagamo in se z njim izobrazujejo. Vendar pa g. Tilka Jamnik meni, da sta druzina in sola tista dejavnika, ki lahko najvec pripomoreta k priljubljenosti branja in knjig pri otrocih. Otroci svoje starse posnemajo, in ce vidijo svoje starse pogosto segati po knjigah, bodo prej ali slej tudi sami ravnali tako. Prav tako bo otrokom, ki rastejo v druzinah z bogato druzinsko knjiznico, knjiga blizja kot tistim, ki doma nimajo toliko knjig. To potrjuje tudi moja raziskava. Izkazalo se je, da dijaki, ki imajo doma veliko knjig, vec berejo kot tisti, ki jih imajo manj (glej preglednico korelacij).

Problem trivialne literature

Rezultati ankete so pokazali, da berejo mladi razmeroma veliko, problem pa je v kakovosti ctiva, ki ga berejo. Izkazalo se je, da poleg obveznega ctiva za domace branje berejo skoraj izkljucno trivialno literaturo. Le 21,3 % mladih (v glavnem fantje) trivialne literature ne bere. Opaziti je, da so branju trivialne literature bolj »podvrzena« dekleta, zaradi vecinskega deleza deklet v zdravstvenih oddelkih pa je priljubljenosti trivialne literature vecja pri zdravstvenih tehnikih.

Vpliv televizije na bralne navade

Rezultati moje raziskave kazejo, da ucenci z boljsim ucnim uspehom manj gledajo televizijo kot ucenci s slabsim. Dijaki, katerih ucni uspeh je visji ali enak prav dobremu, gledajo TV 12,0 ure na teden, dijaki z dobrim ali slabsim ucnim uspehom pa gledajo TV 12,3 ure na teden. Iz preglednice korelacij je razvidno, da tisti, ki raje gledajo TV, berejo dosti manj kot tisti, ki raje berejo, ali pa tisti, ki enako radi berejo in gledajo TV, kar je seveda povsem razumljivo. Toda povprecen cas (vseh anketiranih), namenjen branju, se vedno presega cas, ki je namenjen gledanju televizije.

5. Sklep

Z raziskavo sem pokazala, da se branje oz. bralna sposobnost ne razvija samodejno, marvec ga je treba nacrtno razvijati. Razvite zahodne dezele ze dolgo proucujejo dejavnike, ki vplivajo na razvoj bralnih navad in z dobljenimi spoznanji poskusajo nato organizirati tak pouk knjizevnosti, ki bi usmerjal k bolj sistematicnemu razvijanju bralnih navad.

Knjizevna vzgoja bi morala brez vsiljevanja in kazni za neprebrano domace branje ponuditi mladim primerno branje takrat, ko se clovek bliza zamenjavi enega tipa literature z drugim. Takrat so moznosti, da clovek zaide k branju trivialne literature zelo velike. Sola bi morala biti tista, ki naj bi nam pokazala, da v trivialni literaturi nekaj manjka in da bi tisto nekaj iskali v drugacne vrste literaturi. Cim vecji obcutek, da je branje literature lahko prijetno, bodo imeli otroci, tem vec otrok bo lahko doseglo stopnjo literarnega branja.

Ceprav je danes na vseh solah obvezno domace branje, se srednjesolci kljub prisili zavedajo pomena tega branja, in jih kar 51,9 % meni, da je vpliv domacega branja na razvoj bralnih navad pozitiven, kajti ce v mladosti ne prebudimo potrebe po branju, je to toliko teze prebuditi pri odraslih. Ti dijaki se zavedajo, da mnogi dijaki, ce ne bi bilo obveznega domacega branja, sploh ne bi brali, zavedajo se, da si s tem vecajo besedni zaklad in spoznavajo klasicno literaturo. Dijaki, ki menijo, da je vpliv domacega branja negativen (15,6 %) pa to potrjujejo s tem, da je slaba plat domacega branja prisila. Prisila je tista, ki te lahko odvrne od branja.

Na tej stopnji si zastavimo vprasanje: »Kaj storiti?« Pameten odgovor nam ponuja Paul Hazard: »Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga nelocljiv del zivljenja. Omejiti bi morali davcna bremena, saj lahko le-ta spremenijo knjigo v luksuzen predmet, ki ga bomo morali gledati le na knjigarniskih policah. Povecati bi morali stevilo knjiznic in s tem omogociti vecji dostop mladim do knjig, kajti mladi so v najvecji nevarnosti, da izgubijo veselje do knjig.« Tudi moja raziskava potrjuje to trditev, saj so za 66,9 % srednjesolcev na nasi soli javne knjiznice glavni vir knjig.

Literatura

Robert Escarpit: Das Buch und der Leser. Köln 1961.

Robert Escarpit: Revolucija knjige. Zagreb 1972.

Robert Escarpit: Sociologija knjizevnosti. Zagreb 1970.

Meta Grosman: Bralec in knjzevnost. Ljubljana 1989.

Paul Hazard: Knjige, otroci in odrasli. Ljubljana 1967.

Gregor Kocijan: Knjige in bralci 1. Ljubljana 1974.

Gregor Kocijan, Martin Znidarsic: Knjiga in bralci 2. Ljubljana 1980.

Dimitrij Rupel: Literarna sociologija (18. zvezek). Ljubljana 1982.

Otrok in knjiga - revija za vprasanja mladinske knjizevnosti in knjizne vzgoje (23-24, 25, 27-28, 29-30, 31, 32), Maribor.

Revija Poetics (december 1989, februar 1991). Amsterdam.

Rado Wechtersbach: Obdelava podatkov in DBASE 3+, Ljubljana 1990.